Franja

tolčeni baker stalna zveza
1. (material) ▸ vert réz
Zdaj so tu razstavljeni stari lonci in sklede iz tolčenega bakra ter raznovrsten kuhinjski pribor. ▸ kontrastivno zanimivo Most régi, rézből vert edényeket és tálakat állítottak ki itt, valamint különféle konyhai segédeszközöket.

2. (umetniška tehnika) ▸ rézverés

tolerírati to tolerate; (vero, mnenje) to admit, to allow; (zlorabo, krivico) to suffer, to put up with, to endure; medicina (drogo) to tolerate

tu ga (pač) tolerirajo (trpé) he is here on sufferance

tōlēs (tollēs) -ium, m (iz *tonslēs; indoev. kor. *tu̯-en- otekati, nabrekati, razširjen iz kor. *tu- [gl. tumeō]; po eni razlagi sor. z lit. teōsiù raztegniti, vleči, po drugi razlagi sor. z lit. tvìnti naraščati, natekati se (o vodovju), tvãnas plima, lat. tōnsillae (demin. k tōlēs) mandlji, nebnice, drgali) golša na vratu, „golžun“: Marc., Veg., Fest.

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

tōnsitō -āre (frequ. k tondēre) striči, imeti navado striči: rerin ter in anno tu has tonsitari? Pl.

topar suniti; trčiti (ob), zadeti (ob); naleteti na; posrečiti se, dobro se končati

topar con a/c zadeti na
topar con naleteti na, najti
tope donde tope na slepo (srečo)
en esto topa la dificultad tu tiči težava
por si topa za vsak primer

tordre* [tɔrdrə] verbe transitif zviti, zvijati, viti, sukati; figuré skriviti, napačno tolmačiti

se tordre zvijati se; zvi(ni)ti si
tordre le linge ožemati perilo
(familier) tordre le cou à quelqu'un vrat komu zaviti
tordre les talons pošvedrati pete
se tordre (de rire), rire à se tordre zvijati se od smeha
il y a de quoi se tordre tu je kaj, čemur se lahko smejemo, čisto upravičeno se smejemo
c'est à se tordre človek bi počil od smeha
se tordre de douleur zvijati se od bolečine
se tordre les mains viti roke
se tordre le pied zviniti si nogo

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

tortiller [tɔrtije] verbe transitif zviti; sukati; verbe intransitif zvijati se; figuré ovinkariti, iskati izgovore, oklevati; populaire hitro pojesti; hitro premagati

tortiller des hanches zvijati, pozibavati se v bokih
il s'est fait tortiller en trois rounds v treh rundah je bil premagan
le rôti a été vite tortillé pečenko so hitro (vso) pojedli
il n'y a pas à tortiller (familier) tu ne pomaga noben izgovor, tu ni nobenega oklevanja, obotavljanja
se tortiller comme un ver zvijati se ko črv
(familier) se tortiller pour faire quelque chose cincati pred odločitvijo za kaj

torviter, adv. (torvus) divje, srdito, strašno, grozno, hudo, srepo, surovo, kruto: ast hic quem nunc tu tam torviter increpuisti Enn. ap. Non., occidit taurum torviter, me amore sauciavit Pomp. ap. Non.

tourbillonner [-jɔne] verbe intransitif vrtinčiti se, delati vrtince, hitro se vrteti (v krogu)

le fleuve tourbillonne ici reka dela tu vrtince

tractō -āre -āvī -ātum (frequ. k trahere)

I. (pesn.) (okoli) vleči (vlačiti): qui te sic tractavere Enn. ap. Macr., hospita tractata et ludificata Pl., tractisque comis antistita Phoebi O., nam si in morte malumst malis morsuque ferarum tractari Lucr.; pren.: quae (sc. persona) minime in iudiciis tractata est Ci. —

II.

1. (o)tipati (otipavati, otipovati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se, (z)grabiti: quae gustamus, olfacimus, tractamus, audimus Ci., cera tractata pollice O. zgneten, manu (manibus) tractare aliquid Pl., Ci. fr., puer unctis tractavit manibus calicem H. je z(a)grabil, prijel, tractare aut movere tintinnabulum Pl.; pesn.: ignarus sua se tractare pericula O. da se igra s svojo pogubo, fila lyrae O. ubirati, res igni Lucr.

2. occ. v rokah imeti, rokovati s čim, ukvarjati se, pečati se, ravnati s čim, delati s čim, rabiti, uporabljati, obdelovati itd.: gubernacula Ci. imeti krmilo v rokah, krmariti, tela L. sukati (vihteti) orožje, ravnati z orožjem, arma Ci. idr. nositi, ferrum Iust., terram Lucr., agrum Col., verba vetera Q. rabiti, uporabljati.
a) voditi, usmerjati, ravnati kaj, upravljati, skrbeti za kaj, imeti kaj na skrbi: pecuniam publicam tu tractabas Ci., bibliothecam Ci., animos Ci. vplivati na … , causas amicorum tractare atque agere Ci. zastopati, rem publicam S., bellum L., tractare regnum T., suam rem minus caute et cogitate Pl., vitam honeste Corn. ali more ferarum Lucr. živeti; secundas partes H. igrati drugo vlogo, alicuius personam in scenā praeclare Ci. ali Atreum Ci. igrati, upodobiti (upodabljati), prikazati (prikazovati).
b) ravnati s kom, vesti se, obnašati se do koga, imeti odnos do koga: aliquem aspere, honorificentius, honorificantissime Ci., ego te, ut merita es de me, tractare exsequar Pl., placidius plebem S., non tractabo ut consulem Ci., pater parum pie tractatus a filio Ci., paulo benignius te tractare voles H. streči (goditi) si; occ. refl. vesti se, obnašati se, držati se: ita me in re publica tractabo Ci.
c) v roko (roke) vzeti (jemati), opravljati, vršiti: tractant fabrilia fabri H., pauca admodum vi tractata T. le malokdaj se je postopalo nasilno; occ. α) obravnavati, razvi(ja)ti, razpravljati, pretres(a)ti, govoriti o čem, diskutirati, premišljevati, razmišljati: definitionem Ci., cum eum locum tractare coepero Ci., vitam hominum Ci., res tragicas comice Ci., partem philosophiae Ci., consilia L., preces T., haec copiose Q., de aliquā re Q.; z odvisnim vprašanjem: Amm. idr., ille … tractare proeliorum vias et quae sibi tertium iam annum belligeranti saeva vel prospera evenissent T., cum tractaret, quinam adipisci principem locum suffecturi abnuerent aut impares vellent T.; abs. = razlagati Sv. pismo: Prud. β) dogovarjati se glede česa, pogajati se za kaj, o čem, glede česa: tractatae (sc. inter reges) condiciones amicitiae L., pacis condiciones C., L.; tudi: tractare de condicionibus N., cum aliquo de negotiis ad frequentem senatum referendis Suet., eam rem, super quā tractavissent Gell.

traître [trɛtrə] adjectif izdajalski; zahrbten, potuhnjen; masculin izdajalec

ce vin est traître to vino je zahrbtno, nevarno
être traître à sa patrie biti izdajalec svoje domovine
prendre quelqu'un en traître s kom zahrbtno, potuhnjeno ravnati
il n'a rien dit, pas un traître mot niti besedice ni črhnil
(humour) traître, traîtresse izdajalec, -lka, zahrbtnež -ica
tu as menti, traîtresse! lagala si, izdajalka!

tralala [tralala] masculin, familier ceremonija; pretirano, kričeče razkošje; interjection tralala!

pas besoin de faire tant de tralalas, on est entre amis nobenih ceremonij, saj smo med pnjatelji!
tralala! tu me racontes des histoires! tralala! kakšne neverjetne stvari mi pripoveduješ!

transbordo moški spol preložitev, prestop

aquí hay transbordo tu je treba prestopiti
¡transbordo! prestopiti
estación, billete de transbordo prestopna postaja, vozovnica
sin transbordo brez prestopanja

trānslīmitānus 3 (trāns in līmes) stanujoč (bivajoč, domujoč, doma) preko (onstran) meje, onstranmejen, čezmejen, prekomejen: cum tu miniteris imperio Romano turmas translimitanas Ambr.

tratamiento moški spol obravnava(nje); ogovor, naslov; zdravljenje, kura

tratamiento médico zdravljenje, kura
tratamiento de tú tikanje
dar tratamiento koga ogovoriti z naslovom, ki mu pritiče
tener tratamiento imeti naslov
someter al tratamiento vzeti v zdravljenje (bolnika)

tratar obravnavati, obdelovati, ravnati z, občevati; razpravljati, pogajati se; skleniti (kupčijo); nagovoriti z naslovom; trgovati, kupčevati

tratar con rigor strogo ravnati z
le trató de loco rekel mu je norec
tratar de tú tikati
tratar mal slabo ravnati z
tener que tratar con alg. imeti posla s kom
tratar de govoriti o, pogajati se o
tratar de conseguir a. skušati kaj doseči
tratar de hacer a/c nameravati kaj, prizadevati si, da
tratar en lanas trgovati z volno
tratarse iti za; (medsebojno) občevati
no se puede tratar de ello o tem ne more biti govora
¿de qué se trata? za kaj gre?

trecho moški spol prostor, del poti; razdobje, doba; vmesni prostor

andar un buen trecho lep del poti prehoditi
a trechos tu in tam, od časa do časa

tren moški spol vlak; popotna prtljaga; vojska tren, vojaška prtljaga, vozarstvo; spremstvo; blišč, razkošje, velika potrata

tren botijo mešnec (vlak)
tren correo (de tercera) potniški vlak (3. razreda)
tren directo, especial, expreso direkten, poseben, ekspresni vlak
tren de mercancías tovorni vlak
tren mixto, tren ómnibus mešani vlak
tren ordinario, tren de viajeros osebni vlak
tren rápido brzovlak
conductor del tren sprevodnik na vlaku
viaje en tren potovanje z vlakom
coger (perder) el tren ujeti (zamuditi) vlak
tomar el tren peljati se z vlakom
el tren llega (parte) a la(s)... vlak prihaja (odhaja) ob ...
el tren se ha descarrilado vlak se je iztiril
el tren tiene (ali llega con) retraso vlak ima zamudo
tener (ali llevar) un gran tren živeti v razkošju
formar trenes ranžirati (vlake)
tu tren de vida es muy superior a tus recursos živiš razkošneje, kot ti dovoljujejo sredstva