Franja

dērīdiculus 3 zelo smešen, zasmehovanja vreden: Pl., Varr., Lucr., Gell., deridiculum esse se reddere rationem (da naj bi dal odgovor) L.; subst. dērīdiculum -ī, n
a) zasme-h(ovanje), posmeh(ovanje): Ap., quid tu me deridiculi gratiā sic salutas … ? Pl., aliquem sibi pro deridiculo … putare Ter., Haterius … deridiculo fuit T. je bil zasmehovan, rogali so se mu, Togonius Gallus … per deridiculum auditur T., ad deridicula Q. v kratkočasje.
b) smešnost: ignaviā animi et deridiculo corporis iuxta despiciendus T.

dērigēscō (dīrigēscō) -ere -riguī (—) popolnoma otrpniti, odreveneti: formidine sanguis deriguit V. je zastala, deriguere oculi V., O. so ostrmele, deriguit (Niobe) malis O., deriguere comae O. se ježijo, cervix deriguit, dextera deriguit O., illa (manus) … deriguit Lucan., diriguit subito animus Sen. rh.

dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!

dèrtli neskl. prid. zaskrbljen, žalosten: što si mi dertli danas; što te koji dan više grlim i ljubim, sve si mi derliji si bolj žalosten; jutros stigli dertli telegrami davi so prispele žalostne brzojavke

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

description [diskrípšən] samostalnik
popis, opis, oris; vrsta; stroka

to answer to the description biti, kot so ga opisali
a scoundrel of the worst description lopov, da mu ni para
to defy (ali baffle, beggar) description biti nepopisem
past all description nepopisen
there was no room of any description prav nobenega prostora ni bilo
of every description vsakovrsten

dēserviō -īre

1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).

desét ten

stran 10 page 10 (ten)
kakih desét about ten
kakih desét oseb some ten persons
v kakih desétih dnevih in ten days or so
ura je četrt čez desét it is a quarter past ten
desét zapovedi biblija decalogue, the ten commandments pl
desét let je star he is ten
stavim 10 proti 1, da... I lay ten to one that

desetkrat [é] zehnmal
desetkrat toliko zehnmal [soviel] so viel, das Zehnfache

deskanje samostalnik
1. (zimski šport) ▸ snowboardozás, hódeszkázásTekmovanja so potekala v alpskem smučanju, smučarskem teku, hokeju in deskanju. ▸ Alpesisíben, sífutásban, hokiban és hódeszkázásban folytak a versenyek.
Sopomenke: bordanje, deskanje na snegu
Povezane iztočnice: alpsko deskanje, prosto deskanje

2. (vodni šport) ▸ szörfözésMorje je primerno za deskanje, pesek je lep in droben. ▸ A tenger alkalmas a szörfözésre, a homok szép és apró szemű.
Sopomenke: jadralno deskanje, jadranje na deski, surfanje
Povezane iztočnice: deskanje na vodi, jadralno deskanje

3. (brskanje po spletu) ▸ szörfözésMed deskanjem ali odpiranjem pošte se lahko zgodi, da zasledimo gole fotografije nekoga, ki živi čez cesto. ▸ Szörfözés vagy az üzenetek nyitogatása közben megtörténhet, hogy ráakadunk az utca túloldalán élő szomszéd meztelen képeire.
Sopomenke: surfanje

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

deskarka samostalnik
1. (pri zimskem športu) ▸ snowboardos, hódeszkás
Prvi dan so se deskarke in deskarji pomerili v paralelnem veleslalomu. ▸ kontrastivno zanimivo Az első napon párhuzamos műlesiklásban mérték össze a tudásukat a snowboardversenyzők.
Sopomenke: bordarka, borderka, deskarka na snegu
Povezane iztočnice: deskarka prostega sloga, akrobatska deskarka

2. (pri vodnem športu) ▸ szörfös, szörfölő
Deskarji in deskarke na razburkanih valovih so razred zase. ▸ Külön témát jelentenek a tarajos hullámokon szörfözők.
Povezane iztočnice: deskarka na vodi

désordre [dezɔrdrə] masculin nered; motnja; razuzdanost; nemir; anarhija

tout est en désordre vse je v neredu
de graves désordres ont éclaté težki nemiri so izbruhnili
mettre quelque chose en désordre spraviti kaj v nered
semer le désordre dans les rangs d'une armée sejati nered v vrste vojske

dēspērō -āre -āvī -ātum

1. nad kom, nad čim obupa(va)ti, odreči se upanju, slovo dati upanju (upu), nehati upati, ne več upati; abs.: subdiffidere coepi; postea vero desperavi Ci. ep., non desperamus Q.; s praep.: de re publica Ci. ep., de exercitu Ci., de se Ci., Lact. sam nad sabo obupa(va)ti, de officio imperatoris, de Italicis commeatibus C., de summa rerum L., desperatum esse de re publica L.; Gabinium … a (glede na) senatu … desperasse Ci.; in (nad) ecclesia tua prorsus desperabam Aug.; z dat.: saluti Ci., sibi (= de se) Ci., C., desperans rebus tuis (nad … položajem) Ci., oppido (da bi obdržal mesto) Ci., armis Fl.; z abl.: pericula, quibus desperaverat Vell. zaradi katerih je obupal; z inf.: quā posse frui desperat O.; pesn. z NCI: cur ego desperem fieri sine coniuge mater? O.; pogosteje z ACI: desperant id se consequi posse Ci., d. se quae regi pollicitus esset praestare posse N., non desperat (rem) impetrari posse L., desperato (absolutni abl., nekateri berejo desperati) regionem … posse retineri Cu.; occ. nad bolnikom obupa(va)ti: desperantibus de eo medicis Q.

2. trans. nad kom, nad čim obupa(va)ti, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati): pacem Ci. ep., honorem Ci., honores, quos quietā re publica desperant Ci., d. id Corn., voluntariam deditionem L., quae ceteri desperaverint Cu.; pogosto v pass.: sive restituimur sive desperamur Ci. ep., desperari a se ipso Ci. sam nad sabo obupa(va)ti, essent illi desperandi Ci., huius salus desperanda est Ci., ab omnibus desperatus Ci. od vseh za izgubljenega štet, desperatis rebus Ci., C. ali desperatā salute C. v obupu, v obupnem položaju, desperatis legibus et iudiciis Ci., desperatis rebus provinciarum N. obupavši zastran provinc, desperatis campestribus locis C. ker so izgubili vsako upanje, da bi utrdbe v ravnini mogli zavzeti z napadom, desperato auxilio L., nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H. — Od tod adj. pt. pf. dēspērātus 3

1. obupen, brezupen, izgubljen, nesrečen; (o osebah): homines C., o desertum hominem, desperatum, relictum Ci., exercitus conlectus ex senibus desperatis Ci., eos desperatos vocant Lact. (o mučenikih); (o stvareh): res N., pecuniae, rei publicae morbi Ci., haec nunc multo desperatiora Ci., desperatissimo perfugio uti Ci., homines desperatae factionis Min. (o mučenikih); adv. dēspērātē brezupno: non d. sollicitus, vulnus … desperatius dolebat Aug., desperatius aegrotare Cassian.; occ. (o bolniku) brezupno bolan; v pl. subst. dēspērātī -ōrum, m: Ci. ep.; pren. (o državi): aegrotans ac prope desperata res publica Ci. ep.

2. nepoboljšljiv, ničvreden, zavržen: desperatissimus ille latro Ap.

despote [dɛspɔt] adjectif despotski, samovoljen, trinoški, nasilen; masculin despot, samodržec, samosilnik, tiran, oblastnež

mari masculin despote samovoljen, trinoški soprog
cet enfant est un despote ta otrok je pravi tiran
les tsars gouvernaient en despotes carji so vladali kot despoti

destinare v. tr. (pres. destino)

1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate

detajlno prislov
(podrobno; natančno) ▸ részletesenPredstavniki investitorja so nam detajlno opisali predor in način gradnje. ▸ Az építtető képviselői részletesen leírták az alagút jellemzőit és az építési módot.
Poškodovana topova so nemudoma prepeljali v ZDA in ju detajlno preučili. ▸ A sérült ágyúkat haladéktalanul elszállították az USA-ba és részletesen megvizsgálták.
Vsa notranjost je detajlno izdelana in ne daje občutka, da gre za športno orientirano jadrnico. ▸ A teljes enteriőr részletesen kidolgozott, és nem olyan hatást kelt, hogy a vitorlást elsősorban sportcélra tervezték.
Sopomenke: detajlirano

determinante

A) agg. odločilen:
voti determinanti per un'elezione glasovi, ki so odločilni za izvolitev

B) m, f

1. odločilni element, faktor

2. mat. determinanta; določilno število

determinare

A) v. tr. (pres. detērmino)

1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
determinare un concetto določiti pojem

2. povzročiti, povzročati:
la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev

3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu

4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo

B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo