Franja

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

Vibilia -ae, f Vibílija, boginja poti, ki so jo na pomoč klicali popotniki, kadar so zašli s poti, da bi jih privedla na pravo pot: Arn. — Inačici Viabilia in Upibilia.

vīcīnālis -e (vīcīnus) sosedski, sosednji, soseden: ad vicinalem usum L. sosedov, bella vicinalia Iust. s sosedi, vicinale compitum Varr. fr. ali vicinalis via Sen. ph., Dig. javna (skupna, občinska, srenjska) pot.

vijúga (-e) f serpentina, spira; circonvoluzione:
rečna vijuga ansa, meandro
pot se vzpenja v vijugah il sentiero si inerpica in serpentine
črevesna, možganska vijuga ansa intestinale, cerebrale

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

víti tordre, tortiller; rouler, enrouler, bobiner , (volno) pelotonner ; (vence) faire (ali tresser) (des couronnes)

roke viti se tordre les mains
viti se se tordre, se tortiller, (rastlina) s'enrouler (ali s'enlacer) autour de, (potok, pot) serpenter à travers
viti se skozi se faufiler à travers quelque chose
viti se (zastava) flotter
krč me vije (v meči) j'ai une crampe (au mollet)
po trebuhu me vije j'ai des crampes d'estomac, je souffre de coliques, j'ai la colique

víti (vijem) torcer; retorcer ; (vence) hacer; tejer

viti roke torcer las manos
viti se torcerse, retorcerse; (potok, pot) serpentear; (rastlina) trepar, enroscarse
viti se okoli ceñir; cercar; rodear
viti se skozi deslizarse por entre, deslizarse a través de
viti se (zastava) ondear

vôden -dna, -o water(-); aquatic; aqueous

vôdni avtobus water bus
vôdna drča water chute
vôdni jarek (kanal) ditch, dyke
vôdni jez weir
vôdno letalo seaplane, ZDA hydroplane
vôdna kaplja drop of water
vôdna kokoš water hen
vôdni mehurček (na koži) water blister
vôdni mlin water mill
vôdna moč waterpower
vôdni napajalnik water pillar
vôdna ondulacija water wave
vôdna para water (ali aqueous) vapour, water gas
vôdna pipa tap, pipe
vôdna podgana water rat, water vole
vôdni plaz waterflood
vôdni prah water dust
vôdna (plovna) pot waterway, water route
vôdna površina, vôdno površje surface of water; sheet of water
vôdna rastlina water plant
vôdne smuči water skis pl
vôdno steklo water glass
vôdni šport aquatic sport
vôdni športi pl aquatics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôdni stolp, rezervoar water tower
vôdni tok watercourse
vôdna turbina water turbine
vôdna ura tehnika water clock
vôdna vila (nimfa) water nymph
vôdna ptica waterfowl, pl -l, -ls, aquatic bird

vôden d'eau, des eaux, aquatique, hydraulique

vodna gladina, površina nappe ženski spol (ali plan moški spol) d'eau, surface ženski spol de l'eau
vodno gospodarstvo secteur moški spol économique des eaux
vodno letalo hydravion moški spol
vodna moč énergie ženski spol (ali force ženski spol) hydraulique
vodno onesnaženje pollution ženski spol des eaux
vodna oskrba alimentation ženski spol (ali approvisionnement moški spol) en eau
vodna para vapeur ženski spol d'eau
vodna pot voie ženski spol navigable, voie (ali artère ženski spol) fluviale
vodni prevoz transport moški spol par eau
vodna poraba consommation ženski spol d'eau
vodna ptica oiseau moški spol aquatique
vodna rastlina plante ženski spol aquatique
vodno smučanje ski moški spol nautique
vodno steklo (kemija) silicate moški spol de potasse (ali de soude)
vodni števec compteur moški spol à (ali d') eau
vodna tehtnica (libela) niveau moški spol à bulle d'air
vodna turbina turbine ženski spol hydraulique
vodna ura compteur moški spol à eau, horloge ženski spol à eau, clepsydre ženski spol
vodne živali animaux moški spol množine aquatiques

vôden¹ de(l) agua

vodna gladina (površina) nivel m (superficie f) del agua
vodno gospodarstvo economía f del agua, hidroeconomía f
vodno letalo hidroavión m
vodna moč fuerza f hidráulica
vodna ondulacija (las) ondulación f al agua
vodna oskrba aprovisionamiento m de agua
vodna para (hlap) vapor m de agua
vodno onesnaženje impurificación f del agua, med contaminación f del agua
vodna pot vía f fluvial, vía de navegación interior, canal m
vodni (morski) prevoz transporte m fluvial (marítimo)
vodni pritisk presión f hidráulica
vodna poraba consumo m de agua
vodna ptica ave f acuática
vodna rastlina planta f acuática
vodna sesalka bomba f de agua
vodno srnučanje esquí m acuático
vodno steklo kem silicato m de sodio (ozir. de potasio)
vodni stolpni rezervoar depósito m elevado de agua, cambíja f
vodni šport deporte m náutico
vodni števec contador m de agua
vodna tehtnica (libela) nivel m de aire
vodni tok corriente f de agua
vodna turbina turbina f hidráulica
vodna ura reloj m de agua, clepsidra f
vodna zaloga provisión f de agua
vodni znak marca f de agua, filigrana f
vodne živali animales m pl acuáticos

vòditi vȍdīm, vȍđāh vȍđāše; vȍđen -a
I.
1. voditi: voditi koga za ruku, koga pravim putem, na pravi put; voditi djetetu ruku kod pisanja; voditi kolo, vojsku ka pobjedi; voditi nadzor imeti nadzorstvo; voditi račune; voditi radnju voditi trgovino, delavnico; voditi parnicu pravdati se; voditi istragu; ovaj put vodi u propast ta pot pelje v pogubo; voditi poslovne knjige; put vodi u varoš
2. peljati: voditi koga pod ruku
3. voditi računa o čemu računati s čim
4. voditi brigu o čemu brigati se za kaj
5. izvajati: voditi porijeklo, poreklo iz stare porodice
6. voditi riječ imeti prvo besedo; voditi ljubav imeti ljubezensko razmerje; voditi koga za nos; voditi veseo život veselo živeti
II. voditi se
1. voditi se: oni se vode za ruke, za ruku
2. ravnati se: pisac se vodio pri pisanju romana najmodernijim književnim principima
3. hoditi, sprehajati se: cijelo jutro vodi se s tim psom

volunteer [vɔləntíə]

1. samostalnik
prostovoljec (tudi vojska)
volonter; pripravnik; kdor brezplačno opravlja kako službo
botanika divje rastoče drevo

Volunteers of America množina prostovoljna organizacija pomoči v ZDA (podobna Salvation Army v Angliji)

2. pridevnik
prostovoljski
agronomija divje rastoč

a volunteer corps vojska prostovoljski korpus
Volunteer State (vzdevek za državo) Tennessee (ZDA)

3. neprehodni glagol
prostovoljno se javiti (se ponuditi) (for za, kot; to do napraviti kaj)
vojska javiti se ali služiti kot prostovoljec, biti prostovoljec, prostovoljno služiti vojsko
prehodni glagol
prostovoljno (sam od sebe) ponuditi, prevzeti ali napraviti (uslugo itd.); nepoklican reči, izjaviti (an opinion mnenje)

she volunteered a song ponudila se je, da bo zapela pesem
he volunteered to show me the way ponudil se je, da mi bo pokazal pot
how many of them volunteered? koliko od njih se je javilo prostovoljno?

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

vorō -āre -āvī -ātum (iz *gu̯orō; indoev. kor. *gu̯er- žreti, požirati; prim. skr. -garaḥ požirajoč, garáḥ napoj, pijača, giráti, giláti, gr̥ṇā́ti požira, gr. βορά krma, hrana, βρῶμα, βρῶσις jed, βρωτήρ jedec, βιβρώσκω, βεβρώϑω jem, požiram, sl. žreti, žrelo, lit. gérti, geriù piti; prim. še lat. gurges, gula in sl. grlo) (po)goltati, pogoltniti (pogoltovati), požreti (požirati), (hlastno) (po)žreti; abs.: Plin. idr., alia (sc. animalia) sugunt, alia carpunt, alia vorant, alia mandunt Ci.; z obj.: resinam, vitulum Pl., mella avide Plin., pisces Iuv.; preg.: meus hic est, hamum vorat Pl. popada (grabi za) trnek = se da ujeti, tako tudi: hamum voras Ambr.; večinoma pren.: illam (sc. puppim) … rapidus vorat aequore vortex V., Charybdis … vorat … carinas O., maria … eius omnem ibi latitudinem vorant Plin., Thracia … Istrum vorat Amphitrite Cl. pije, vpija, cuius alveo Tigris voratus Amm., voratus limo Aur. pogreznjen v blato, qua medius pugnae vorat agmina vertex Sil., vorare litteras Ci. ep. hlastno požirati (= prebirati) knjige (prim.: V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige: Prešeren), viam Cat. hitro prehoditi (prepotovati) pot, ulcus … corpus vorat Cels. ali vorat (sc. amor) … medullas Sen. tr. razjeda, in reliquis generis eius quantum voraverit Plin. je zapravil; v obscenem pomenu (o raznovrstnem nenaravnem nečistovanju): grandia … medii tenta vorare viri Cat., medias vorat puellas Mart.

voyage [vwajaž] masculin potovanje; vožnja (sem in tja)

voyage d'affaires, d'agrément, d'études, en groupe (ali: collectif), de noces poslovno, turistično, študijsko, skupinsko, poročno potovanje
voyage en Amérique; à Rome potovanje v Ameriko, v Rim
aller; partir en voyage iti na potovanje
voyage d'aller et retour potovanje tja in nazaj
voyage de début; inaugural prvo potovanje (ladje)
voyage d'essai poskusna vožnja
le grand voyage (figuré) smrt
voyage à travers l'Europe potovanje po Evropi
les gens du voyage cirkuški artisti
train qui fait le voyage Ljubljana-Belgrade vlak, ki vozi med Ljubljano in Beogradom
être en voyage biti na potovanju
faire un voyage napraviti potovanje
agence féminin; chèque masculin; frais masculin pluriel de voyage potovalna agencija, ček, stroški
bon voyage! srečno pot!

vôzen (prehoden) passable; practicable

vôzni listek ticket
vôzna pot, vôzna cesta cart track, cart road
vôzni park (železniški) rolling stock
vôzni red timetable

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand

vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso

vŕček

vrček za pivo pot moški spol à bière, chope ženski spol

vréden worth, (moralno) worthy; deserving; (dragocen) costly, valuable, precious

vréden pozornosti worthy of notice
vréden pohvale praiseworthy
vréden življenja worthy to live
vréden graje blameworthy
biti vréden česa to be worthy of something
ta stvar je vrédna 10 funtov this thing is worth ten pounds
še prebite pare ne biti vréden not to be worth a brass farthing (ali a fig, a straw)
vrédno je vedeti it is worth knowing
ni omembe, ni besede vrédno it's not worth mentioning
ni vrédno govoriti o tem it's nothing to speak of
on je vréden našega spoštovanja he showed himself worthy of the confidence placed in him
biti vréden truda (pogovorno) to be worth it
je vrédno truda it's worth the rouble
ni vrédno truda it isn't worth the trouble, it is not worth (one's) while
sta eden drugega vrédna (figurativno) the pot calls the kettle black
vem, koliko je kaj vrédno I know the difference between chalk and cheese