Franja

zased|a [é] ženski spol (-e …) der Hinterhalt; (preža) lovstvo die Lauer (tudi figurativno), die Lauerstellung
iz zasede (zahrbtno) hinterrücks, rücklings
napasti iz zasede (jemandem) auflauern
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen, koga (jemandem) auflauern
postaviti zasedo sich in den Hinterhalt legen, sich auf die Lauer legen

zaséda ambush; vojska ambuscade; (preža) wait

biti v zasédi to ambush, to lie in ambush (ali in wait)
čakati v zasédi to lie in wait
napasti iz zaséde to waylay, to attack from an ambush, to ambuscade, to ambush
pasti v zasédo to fall into an ambush, to be waylaid
pripraviti zasédo to lay (ali to make) an ambush
postaviti zasédo to lay an ambush, to lie in wait (komu for someone), (prežati) to waylay
postavljač zaséd waylayer

zaséda emboscada f ; celada f

iz zasede a mansalva
biti, prežati v zasedi estar emboscado, estar en acecho
pasti v zasedo caer en una emboscada
pripraviti zasedo tender una celada
postaviti se v zasedo emboscarse, ponerse en emboscada

zastavi|ti² (-m) zastavljati (postaviti) vprašanje, nalogo: stellen (eine Frage stellen, eine Aufgabe stellen); nalogo: aufgeben (eine Aufgabe aufgeben)
zastaviti si cilj sich ein Ziel stecken
zastaviti dobro besedo za ein gutes Wort einlegen

zatóžen (-žna -o) adj. d'accusa; degli imputati:
zatožna klop (tudi pren.) banco degli imputati
pren. posaditi, postaviti koga na zatožno klop inviare, spedire sul banco degli imputati

Zeichen, das, (-s, -) znak (tudi lingvistično); Astronomie, Religion, figurativ znamenje; (Bezeichnung) oznaka; (Fabrikzeichen) znamka; Chemie simbol; (Unterschrift) parafa; Zeichen geben signalizirati; Zeichen zum Aufbruch znak za odhod; Zeichen der Zeit znamenje časa; (ein) Zeichen setzen figurativ postaviti kretnice, biti simboličen; in/unter einem Zeichen v znamenju (česa); seines Zeichens po poklicu; die Zeichen stehen auf Sturm figurativ vse kaže, da se bliža vihar

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zgrádba (-e) f

1. costruzione, edificio, fabbricato, stabile; opera:
obnoviti zgradbo restaurare un edificio
postaviti, sezidati zgradbo costruire un edificio
betonska, lesena zgradba edificio in cemento armato, di legno
montažna zgradba edificio prefabbricato
poštna zgradba edificio, palazzo della posta

2. struttura:
zgradba kamnine, lesa struttura di una roccia, del legno
jezikovna, stilna zgradba romana la struttura linguistica, stilistica del romanzo
anat. anatomska, histološka zgradba struttura anatomica, istologica

3. sistema, edificio, impalcatura; geometria; struttura:
zgradba Božanske komedije la geometria della Divina Commedia
zgradba sodobne družbe l'impalcatura della società moderna

4. knjiž. (graditev) costruzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. gobasta zgradba kosti struttura porosa delle ossa
urb. javne zgradbe edifici pubblici

zid moški spol (-u/-a; -ovi) die Mauer, (stena) die Wand (betonski Betonmauer, kamnit Steinwand, Steinmauer, kiklopski Zyklopenmauer, kletni Kellerwand, notranji Innenwand, ograditveni Umfassungsmauer, podporni/oporni Stützmauer, Futtermauer, Fußmauer, požarni Brandmauer, predalčni Fachwerkwand, pregradni, predelni Scheidemauer, protihrupni Lärmschutzwand, samostanski Klostermauer, temeljni Grundmauer, Fundamentmauer, vrtni Gartenmauer, zaporni Sperrmauer, Schildmauer, zaščitni Schutzmauer, zunanji zaščitni Vormauer, zunanji Außenmauer, iz votlakov Hohlblocksteinwand, jetnišnice Gefängnismauer); das Mauerwerk (nabiti Stampfmauerwerk, vliti Gussmauerwerk, opečni Backsteinmauerwerk, iz naravnega kamna Natursteinmauerwerk, iz oblic Feldsteinmauerwerk, iz lomljencev Bruchsteinmauerwerk, iz klesancev Hausteinmauerwerk, iz kvadrov Quadermauerwerk, rustikalni Bossenwerk)
doprsni zid die Brüstung
kolenčni zid der Drempel, der Kniestock
fizika, letalstvo zvočni zid die Schallmauer
živi zid figurativno die Menschenmauer, šport die Mauer
religija zid solza die Klagemauer
gradnja/postavitev zidu der Mauerbau
odprtina v zidu der Mauerdurchbruch
telo zidu der Mauerkörper
zgornji del zidu die Mauerkrone
figurativno bel kot zid käseweiß, geisterbleich, weiß wie eine Wand
biti potisnjen ob zid mit dem Rücken zur Wand stehen
iti z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand wollen
postaviti koga pred zid (ustreliti) (jemanden) an die Wand stellen
potisniti ob zid an die Wand drücken, pri tekmi: an die Wand spielen
zaletavati se z glavo ob zid mit dem Kopf gegen die Wand rennen

zíd wall

zíd hiše outer wall
podporni zíd retaining wall
slep zíd (brez oken) blind wall
ločilni, vmesni zíd partition wall
zvočni zíd sound (ali sonic) barrier
pok pri prebitju zvočnega zídu sonic boom
zíd žalovanja (Židov v Jeruzalemu) Wailing Wall
ločiti z zídom od... to wall off from...
ograditi vrt z zídom to wall in a garden
porušiti zíd to raze a wall to (ali to level a wall with) the ground
slikati vraga na zíd (figurativno) to paint the devil on the wall
biti pritisnjen ob zíd (figurativno) to have one's back to the wall
z glavo riniti, siliti skozi zíd (figurativno) to run one's head against a brick wall, to kick against the pricks
hoteti z glavo zkozi zíd (figurativno) to be rash (ali reckless), to attempt impossibilities
udarjati z glavo v zíd to butt (ali to batter) one's head against a brick wall
postaviti ob zíd to place against the wall
postaviti koga ob zíd in ga ustreliti to stand someone against a wall and shoot him
pritisniti koga ob zíd (figurativno) to drive someone into a corner
človek bi se z glavo zaletel v zíd it's enough to make you knock your brains out

Ziel, das, (-s, -e) cilj; ans Ziel gelangen priti na cilj; am Ziel sein biti na cilju; Sport das Ziel erreichen priti na cilj; sich ein Ziel setzen/stecken postaviti si (za) cilj; sein Ziel verfehlen zgrešiti cilj; über das Ziel hinausschießen prekoračiti mero

zoperstavi|ti (-m) entgegensetzen, gegenübersetzen
| ➞ → postaviti

zràk air; atmosphere

tekoči zràk liquid air
neprepusten za zràk airtight
dvigniti se v zràk to rise in the air
iti na zràk to take an airing, to take the air
izpostaviti zràku to air
zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
pognati v zràk to blow up
zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
prinesti na zràk to air
postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
iz zràka sneti (figurativno) to invent
dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry

zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben

zúnaj

A) adv.

1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

2. fuori:
večerjati zunaj cenare fuori
pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario

Zweifel, der, (-s, -) dvom (über o); Zweifel haben/hegen imeti dvome, dvomiti; es herrscht kein Zweifel ni dvoma; keine Zweifel lassen ne puščati dvomov (o); außer Zweifel stehen biti nedvomen, ne biti dvoma (o); im Zweifel lassen puščati v dvomu; in Zweifel stellen/ziehen/setzen podvomiti o (čem), postavljati/postaviti pod vprašaj; ohne Zweifel nedvomno

ἀμφί-θετος 2 (τίθημι) ep. φιάλη skledica, ki se more na dve strani postaviti, dvouh, dvoročen.

παρ-άγω I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter εἴσω, vpeljem kam, kličem pred se, pozivljem k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric εἰς μέτωπον, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, παρ' ἀσπίδα velim na levo se razvrstiti, ἐπὶ φάλαγγος velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, εἰς τὰ πλάγια postavim čete sovražniku v bok; c) τινὰ ἐν θριάμβῳ peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu. 2. odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; κάλυμμα odmikam, odstranjujem a) izpreminjam, zavijam μοίρας, νόμους; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem ἔς τι, μισθοῖσιν podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, ὑπό τινος od koga, τινί s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.

προ-τίθημι [gl. τίθημι; ep. praes. ind. 3 pl. προθέουσι, impf. 3 pl. πρότιθεν; ion. praes. med. 3 pl. προτιθέαται] I. act. in pass. 1. spredaj postavim, postavim pred koga δαῖτα, položim, vržem pred koga, τινὰ κυσίν pred pse za hrano φορβάν, ξείνιά τινι izkazujem komu gostoljubnost; pos. a) prinesem σποδόν τινι, prepustim, izročim τινὰ ταφεῦσιν, podam χεῖρα; b) izpostavim τινά; c) določim οὖρον τῆς ζόης, νόμον ἐμαυτῷ dam si zakon; d) dam na izbiro ἢ πείθεσθαι ἢ πείθειν; λόγον dam besedo; e) držim pred kom, αἰτίαν navedem kot vzrok, ἐλπίδα mamim, slepim z upanjem; f) stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost, bolj cenim τί τινος, ἡμᾶς χρημάτων, ἡδονὴν ἀντὶ τοῦ καλοῦ. 2. javno izpostavim, postavim na ogled τὸν νεκρόν; a) določim, razpišem kot nagrado στέφανον ἆθλα, θάνατον ζημίαν določim za kazen smrt; b) priredim ἀγῶνα (ἅμιλλαν) λόγων pozivljem na boj ali tekmo, ἀγῶνα πονηρίας, ἀέθλους; c) javno razglasim, ukažem, naročim τί, inf.; d) predložim v posvetovanje, dam v razgovor βουλήν, πρᾶγμα ἐς μέσον, λόγον περί τινος, γνώμην stavim predlog; προτίθεται σκοπεῖν περὶ πραγμάτων javne zadeve so predmet posvetovanja. II. med. 1. a) postavim kaj pred se, držim pred seboj πέπλον ὀμμάτων; b) dam si postaviti, prinesti na mizo κρέα, δαῖτα; c) sklenem, namenim se, odmenim si NT, smatram za svojo dolžnost τί ali inf. 2. izpostavim kaj svojega (na ogled), izložim, izpostavim ποτήρια, νεκρόν, μέγα πένθος kažem veliko žalost. 3. določim χρόνους (rok), οὖρον ἐνιαυτόν, napovem πόλεμον, ἔχθραν, skličem λέσχην; εὐλάβειάν τινος odvrnem. 4. bolj cenim, stavim kaj nad kaj τί τινος, τί πάρος τινός.

στατέον (adi. verb. od ἵστημι) treba je postaviti.