Franja

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

Clāzomenae -ārum, f (Κλαζομεναί) Klazomene, jonsko mesto ob Hermejskem zalivu, roj. kraj filozofa Anaksagore: Ci., H., Mel. Od tod adj. Clāzomenius 3 (Κλαζομένιος) klazomenski, iz Klazomen: Anaxagoras Ci., vinum Plin.; pl. subst. Clāzomeniī -ōrum, m Klazomenci, preb. Klazomen: L.

clean¹ [kli:n] pridevnik (cleanly prislov)
čist, snažen, očiščen, opran; nepopisan
figurativno nedolžen; brezhiben; popoln; gladek, someren; spreten; lepe postave

sleng to come clean priznati, priti z besedo na dan
to make a clean sweep odpraviti, znebiti se
figurativno to see one's way clean ne imeti težav
to stand clean off stati ob strani česa, ne priti v bližino
to make a clean breast of it vse odkrito povedati
figurativno to have a clean slate ne imeti obveznosti
clean proof druga korektura

clear² [kliə] prislov
jasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnoma

to get clear off otresti se
to keep clear off izogibati se
figurativno to see one's way clear ne imeti težav
to stand clear off stati ob strani, ne priti v bližino
clear off, clear away daleč proč

Cleōnae -ārum, f (Κλεωναί) Kleone,

1. neznatno mestece pri Nemeji, kjer je Herkul ubil leva: L., Plin., humiles O. Od tod adj. Cleōnaeus 3 (Κλεωναῖος) iz Kleon, kleonski: Val. Fl., ager L., leo Lucan., Sil., sidus (= leo) Stat., Mart., Cleonaeae stirpis iactator Agylleus Stat. Herkulovega rodu.

2. mesto ob Atosu v Halkidiki: Plin. Imenovano tudi Cleōna -ae, f Kleona: Mel.

clīnicē -ēs, f (gr. κλινική, sc. τέχνη) zdravnikova vednost (prisotnost) ob bolniški postelji, klinika: Plin.

clīnicus -ī, m (gr. κλινικός)

1. zdravnik ob bolniški postelji, klinik: cl. Herodes Mart., deus (= Aesculapius) Prud.

2. ležeči bolnik: Cypr.

3. pripravljavec mrtvaškega odra: Mart.

clītellae -ārum, f (*clīnō) tovorno sedlo za osle in mezge s tovornimi koši ob straneh: Pl., Ci. ap. Q., L., hinc muli Capuae clitellas tempore ponunt H., clitellas asino imponere Ph.; preg.: clitellae bovi sunt impositae (gl. bōs).

clock¹ [klɔk] samostalnik
(stenska, stolpna) ura; taksimeter

around the clock dan in noč, nenehno
what o'clock is it? koliko je ura
at five o'clock ob petih
the clock strikes for him prišel je njegov čas
to set (ali put) back the clock zadrževati razvoj

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

close² [klous] prislov
blizu, pičlo

close at hand, close by čisto blizu
close on skoraj, domala; kmalu nato
he ran me very close kmalu bi me bil dohitel
to follow close upon s.o. biti komu za petami
to live close varčno živeti
to sail close to the wind jadrati tesno ob vetru; figurativno biti komaj še v mejah zakona
I felt close to tears na jok mi je šlo

coast¹ [koust] samostalnik
obala; breg, obrežje
ameriško zasneženo pobočje
ameriško sankanje; spust z ugašenim motorjem ali brez pedalov

navtika to hug the coast pluti tik ob obali
the coast is clear zrak je čist, ni nevarnosti
foul coast nevarna obala
coast assault tactics pristajalni (izkrcevalni) manevri

coda f

1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu

3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak

4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)

coepiō -ere, coepī, coeptum (cum in *apiō -ere [gl. to geslo], od tod pf. tudi coēpi: Lucr.; coepio torej „poprijemam se česa“) priče(naj)ti, zače(nja)ti. Sedanjiške obl. le predklas.: neque ego pugnas neque ego litīs coepio Pl., lubido extemplo coepere est convivium Pl., alium quaestum coepiat Pl., non... prius..., quam ille quidquam coeperet Ter., coepiam seditiosa verba loqui Ca. ap. P. F., mane coepiam Caecil. ap. Non. V klas. dobi le pf. act. in pf. pass. in iz njiju izpeljane oblike: coepī coepisse, coeptus sum (od L. tudi pt. fut. coeptūrus), pričel sem, začel sem (sedanjiške oblike se nadomeščajo večinoma z glag. incipiō -ere).

1. intr.: perge, quo coepisti Ci., ut magis paeniteret coepisse, quam liceret desistere Ci., dimidium facti, qui coepit, habet H., coepisti melius, quam desinis O., Livius hexametri exordio coepit Q.; poseb. o začetku govora: Ph., tum... ita coepit L., Ilioneus placido sic pectore coepit V., ad hunc modum coepit T.; pren. (ob neživih subj.) pričel sem, začel sem, nastal sem ipd.: neve inde navis inchoandae exordium coepisset Enn. ap. Corn., sic odium coepit glandis Lucr., ubi silentium coepit S. je nastal molk, cum primum deditio coepit S., ubi dies coepit S. je napočil, simul et cetera equestris pugna coepit L., cum ver coepit Sen. ph., quando coepisset febris Cels., vere coepturo Plin., quando coeperit haec ars Q., quoniam coepit Graecorum mentio Iuv.; z naznačenim izhodiščem: quibus, uti mihi, ex virtute nobilitas coepit S., nos rite coepturi ab Homero videmur Q., a quo iurgium coepit Q., a Tib. Graccho seditiones graves coepere T. so nastali, proditio coepit e domo Scaevini T.; unde ea coeperint Cels.; s cum: pictura aut statuaria, quarum utraque cum Phidia coepit Plin.

2. trans. z acc.: Ter., Suet., id, quod coepi Pl., illud, quod coepimus, videamus Ci., coepit cum talia vates V., Romanos... coepturos bellum L., iter, quod coeperant Cu., obsidium coepit per praesidia T., huiusmodi orationem coepit T. je pričel takole govoriti. Nav. (in klas. skoraj le) z inf. act.: milites domum obsidere coeperunt Ci., cum ver esse coeperat Ci., ut coepi dicere Ci. ali samo ut coepi Ci. ep. kakor rečeno, tako tudi: ut coeperam dicere ali ut dicere coeperam Petr., Aug., Fulg., toda: dicere coepi Ci. pričel sem govoriti; coepi velle z inf. Ci. ep. in pozni pisci = zaželel sem, zahotelo se mi je, naspr.: coepit nolle, quae pepigerat Ap.; redko z inf. pass.: Corn., Mel., si quae rapinae fieri coeperunt Ci., paupertas probro haberi coepit S. je začela veljati za sramoto, urbanus coepit haberi L., amphora coepit institui H., si coepisset audiri Cu. Sicer stoji pri pasivnem inf. večinoma coeptus sum: lapides iaci coepti sunt C., vasa conici coepta sunt N., desiderari coepta est Epaminondae diligentia N. pričela se je pogrešati, postquam apud Cadmeam cum Lacedaemoniis pugnari coeptum est N. ko se je... začel boj, abici arma ac dedi hostes coepti L. Sicer pa je pass. obl. (brez inf.) redka: coeptum per eos, qui agi volebant, desitum est per hunc, qui decessit Ci., ita cum Syphace Romanis (grški dat.) coepta amicitia est L. — Pt. pf. coeptus 3 kot adj. pričet, začet: Sen. tr., bellum coeptum et patratum S., c. carmen, bellum, c. turres V., opus coeptum perficere O., simulque coeptus dies T., coeptā luce, hieme (absolutni abl.) T., horti a Lucullo coepti T. zasajeni od Lukula, limes a Tiberio coeptus T. Od tod subst. coeptum -ī, n početje, podjetje, pričeto delo: coeptum pertexere Lucr., coepta maturare, impedire L., di, coeptis... adspirate meis O.; kot prvotna glagolska obl. tudi v zvezi z adv.: bene coeptum L., bene coepta Vell., temere coepta L.; potem z adj.: coepto audaci deesse L., audacibus adnue coeptis V., coeptis immanibus effera Dido V.

coetus -ūs, m (iz coitus: coīre)

1.
a) shajanje, snidenje, stik: primo coetu vicimus Pl. ob prvem spopadu, omne genus motūs et coetūs Lucr., amnium c. Cu.; occ. astr.: stellarum c. Gell.
b) = concubitus (telesni) spoj: Aus., feminarum Col., Iovis et Cereris Arn.

2. met. shod, sestanek, zbor(ovanje): H., O., Cat. idr., c. matronarum Ci., in hominum eruditissimo coetu loquor Ci., in deorum coetu Ci., c.... hominum deorumque L., coetum dimittere Ci. raziti se, razhajati se, coetum (coetūs Ci. poet.) celebrare V. množično se shajati, c. multitudinis, clandestini coetus T., assiduos in domum coetus arcere T. zapreti hišo družbi, ki se je vedno shajala; occ. (v slabem pomenu) zbiranje v tolpah: coetus nocturni L.

Opomba: Kontr. dat. sg. coetū: Cat. (LXIV, 385, LXVI, 37).

cohaereō -ēre -haesī (-haesus) „soodvisen biti“, in to

I.

1. s čim drugim spojen (tesno zvezan, v tesni zvezi, v stiku) biti, stikati se s čim, drug drugega se držati, tik zraven stati: Lucr., duae acies ita cohaerebant, ut armis arma pulsarent Cu. sta tako tesno stali druga ob drugi, conferti et quasi cohaerentes tela vibrare non poterant Cu., rami alius alio implicati et cohaerentes Cu., dehiscentibus, quae cohaerebant Sen. ph., labra cohaerentia Mel., conexis et cohaerentibus aedificiis T.; s praep.: ut cohaerens cum omni corpore membrum esse videatur Ci., ossa inter se cohaerent Cels., inter se iuga velut serie cohaerentia Cu.; z dat.: c. scopulo O., nec equo mea membra cohaerent O. = nisem Hipokentaver, turris... muris hostium propemodum cohaerebat Cu. se je skoraj stikal z..., qui cohaerent Mesopotamiae, Rhoali vocantur Plin.; z abl.: nec femori committe femur, nec crure cohaere O.

2. pren. v zvezi biti, skladati se, ujemati se: collocabuntur verba, ut inter se aptissime cohaereant extrema cum primis Ci., non cohaerentia inter se dicere Ci. kar ni med seboj v nikakršni zvezi, haec ratio pecuniarum implicita est cum illis pecuniis Asiaticis et cohaeret Ci., proprie c. cum narratione Corn., res inter se cohaerent Cu., tot gentes non sacris, non moribus nobiscum cohaerentes Cu., etiamsi nobis sanguine cohaereant Q. tudi če so z nami v krvnem sorodstvu, quod causae non cohaeret Q., dos cohaeret matrimonio Icti.

— II.

1. spojen (zvezan) biti sam v sebi, skupaj držati se: mundus ita apte cohaeret, ut dissolvi nullo modo queat nisi... Ci., cumque alia, quibus cohaerent homines, e mortali genere sumpserint Ci. iz česar sestojé.

2. pren.
a) (o osebah in združbah oseb) držati se, vzdrž(ev)ati se, prestati, (trdno) podstavo imeti: omnibus modis fulciendi sunt, qui ruunt nec cohaerere possunt propter magnitudinem aegritudinis Ci., ille (imperator) est vinculum, per quod res publ. cohaeret Sen. ph.
b) (o besedah in mislih) v zvezi biti, tesno zvezo imeti, z(vezen) biti: vix oratio cohaeret Ci., male cohaerens cogitatio Q. — Od tod adj.

1. pt. pr. cohaerēns -entis z(vezen), skladen: aptius et cohaerentius putavit furem a furvo, id est nigro, appellari Gell. Adv. cohaerenter zdržema, nepretrgoma, v tesni zvezi, v bližini: Amm., c. dimicare Fl.

2. pt. pr. cohaesus 3 = cohaerēns: quercus stricta denuo et cohaesa Gell.

Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod

1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.

2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.

Cōlicus 3 koliški: regio Plin.; subst. Cōlicī -ōrum, m Koliki, ljudstvo ob Kavkazu: Mel.

Collātia -ae, f Kolacija, staro sab. mesto ob Anionu vzhodno od Rima: Ci., L., O. — Od tod adj. Collātīnus 3 iz Kolacije, kolacijski: populus L., arces V.; subst. Collātīnī -ōrum, m Kolacijci, preb. Kolacije: L. — Kot priimek: L. Tarquinius Collatinus Lucij Tarkvinij Kolatin (Kolacijan), Lukrecijin mož: L.; pesn.: penetralia Collatina O. hiša Tarkvinija Kolatina.

collātīcius 3 (collātus: cōnferre) skupaj znesen, od tod

1. zmešan: murra Plin.

2. prispevan, posojen: instrumenta Sen. ph., sepultura Ps.-Q. ob prispevkih napravljen, stips Ap., Amm., aes Tert.