Franja

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

medálja médaille ženski spol

bronasta (srebrna, zlata) medalja médaille de bronze (d'argent, d'or)
druga plat medalje (figurativno) le revers de la médaille
dobiti medaljo obtenir (ali remporter) une médaille
odlikovati koga z medaljo médailler quelqu'un, décorer (ali honorer) quelqu'un d'une médaille, conférer (ali décerner) une médaille à quelqu'un

medén de miel, mielleux , (pesniško) melliflue

sladek kot meden doux comme le miel
medeni tedni lune ženski spol de miel

medičina samostalnik
čebelarstvo (cvetlični nektar) ▸ virágnedvČebele srkajo sladko medičino iz cvetov in jo nato odlagajo v satovju. ▸ A méhek felszürcsölik az édes virágnedvet, amit aztán a lépben raknak le.

médkrajéven interurbain

medkrajevni avtobusi (auto)cars interurbains
medkrajevni telefonski pogovor conversation ženski spol (ali communication ženski spol) téléphonique interurbaine
medkrajevni telefonski promet le service téléphonique interurbain, l'inter(urbain) moški spol

mêdved zoologija ours moški spol

beli (rjavi) medved ours blanc (brun)
jamski medved ours des cavernes
morski medved ours marin, otarie ženski spol
Veliki (Mali) medved (astronomija) la Grande (Petite) Ourse, le Grand (Petit) Chariot
močan kot medved fort comme un lion (ali un Turc), un Hercule
lov na medvesa chasse ženski spol à l'ours

meglà brouillard moški spol ; (na morju) brume ženski spol

gosta (redka, vlažna, umetna) megla brouillard épais (ténu, humide, artificiel)
sirena za meglo sirène ženski spol (ali signal moški spol, trompe ženski spol) de brume
zavit v meglo pris (ali enveloppé) dans le brouillard
megla se dviga (se razprši) le brouillard s'élève (se dissipe)

meglén nébuleux, nuageux, brumeux ; figurativno vague, fumeux, obscur

megleno vreme temps moški spol brumeux (ali de brouillard)
megleno je il fait (ali il y a) du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps est brumeux

meglíti se

megli se il fait du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps devient brumeux

méh (-a) m

1. mantice (del fabbro, dell'organo)

2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

3. star. (duda) zampogna, cornamusa

4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

mêhek, mehák mou (molle ženski spol ) ; (kruh, jajce) mollet ; (postelja) moelleux, doux, douillet ; (meso) tendre ; (koža, roka) délicat ; (sadje) fondant ; (ovratnik) souple ; (čustvo, srce) tendre, sensible

mehko kuhano jajce œuf moški spol à la coque (ali mollet)
mehek, mehak kot svila soyeux, doux comme la soie
mehek, mehak kot žamet velouté, doux comme le velours

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

mêja (-e) f

1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera

2. (področje, območje) confine; area

3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità

meka samostalnik
(središče dogajanja) ▸ MekkaV nekdanji igralniški meki ZDA bo tako ostalo le še osem igralniških hotelov. ▸ A szerencsejátékok egykori Mekkájában az USA-ban így már csak nyolc kaszinóhotel marad.
Sopomenke: Meka

Méndlov (-a -o) adj. biol. mendeliano, di Mendel:
Mendlovi zakoni le leggi di Mendel, mendeliane

meníh moine moški spol , religieux moški spol

beraški menih moine mendiant
budistični menih moine bouddhiste, bonze moški spol
postati menih se faire moine, entrer dans les ordres, familiarno prendre le froc

menjalni tečaj stalna zveza
finance (o valutah) ▸ devizaárfolyam, átváltási árfolyam
Ekonomski dejavniki vključujejo ekonomsko rast, obrestne mere, menjalne tečaje in stopnjo inflacije. ▸ A gazdasági tényezők közé tartozik a gazdasági növekedés, a kamatlábak, a devizaárfolyamok, az inflációs ráta.
Povpraševanje po ameriški valuti se je le še povečalo in s tem tudi menjalni tečaj. ▸ Az amerikai valuta iránti kereslet csak nőtt, és ezzel együtt nőtt a devizaárfolyam is.

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

meridián (-a) m

1. geogr. (poldnevnik) meridiano:
greenwiški meridian meridiano Greenwich
krajevni meridian meridiano locale
začetni meridian meridiano iniziale, di 0°
na vseh meridianih dovunque, a tutte le longitudini
elektr. magnetni meridian meridiano magnetico
astr. nebesni meridian meridiano celeste

2. mat. meridiana