Franja

mólsti (mólzem) imperf.

1. agr. mungere:
ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

2. pren. mungere, sfruttare

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

montar (za)jahati; obrejiti; vdelati (dragulj); naviti (uro); nasaditi (nož); napeti, montirati, postaviti, sestaviti; opremiti (ladjo); iti (stopiti) gor; znašati, znesti

montar la bicicleta kolesariti
montar bien un caballo dobro jahati konja
montar la guardia na stražo iti, na straži biti
tanto monta vseeno je
montar a caballo jahati, jezditi
montar en automóvil peljati se z avtom
montar en cólera razjeziti se
la suma monta a... vsota znaša ...
silla de montar jahalno sedlo
calzón de montar jahalne hlače

monté, e [mɔ̃te] adjectif opremljen (en z); na konju; naravnan; figuré besen (contre quelqu'un na koga); vdelan (drag kamen)

monté en couleurs krepkih barv
collet masculin monté (figuré) tog, nravno strog človek
coup masculin monté vnaprej dogovorjena stvar
être bien monté imeti dobrega konja
il est bien monté en cravates dobro je založen s kravatami

montre¹ [mɔ̃trə] féminin žepna ali zapestna ura

montre de contrôle, de précision kontrolna, precizna ura
montre à réveil žepna budilka
montre marine zelo precizen kronometer
montre à répétition ura, ki bije ure
avance féminin, retard masculin d'une montre prehitevanje, zaostajanje ure
monter, remonter une montre naviti uro
mettre sa montre à l'heure naravnati (svojo) uro
montre en main (figuré) z uro v roki, s preciznim, na minuto točnim merjenjem časa
course féminin contre la montre tekma (dirka), v kateri tečejo tekači posamezno ob merjenju časa; figuré zadeva, akcija, ki jo je treba zelo hitro in dobro izvršiti, opraviti

morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
morceaux choisis de ... izbor iz ...
morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
mettre en morceaux razbiti, razkosati
s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko

Morgen², der, (-s, -)

1. jutro; am Morgen zjutraj; am nächsten Morgen drugo jutro; Guten Morgen! Dobro jutro!

2. Himmelsgegend: Jutrovo, vzhod

3. Feldmaß: oral, jutro

mouiller [muje] verbe transitif zmočiti, premočiti; ovlažiti; namočiti (perilo); razredčiti (z vodo); priliti, dodati vodo ali vino (jedem); grammaire omehčati; vreči (sidro), položiti (mine); verbe intransitif, populaire piti, popivati; marine zasidrati se

se mouiller zmočiti se, premočiti se; omehčano se izgovarjati (soglasnik); familier tvegati svoje dobro ime, kompromitirati se
mouiller du vin, du lait dodati vode vinu, mleku
le navire a mouillé dans le port ladja se je usidrala v pristanišču
mes yeux se mouillèrent de larmes solze so mi stopile v oči
il s'est mouillé dans une histoire de drogue kompromitiral se je v aferi z mamili

mrha samostalnik
1. grobo, lahko izraža pozitiven odnos (spolno privlačna ženska) ▸ bigeZa dobro mrho se ne ozirajo le moški. ▸ Egy jó bige után nemcsak a férfiak fordulnak meg.

2. izraža negativen odnos (škodoželjna, nesramna oseba) ▸ dög, szemétZmeraj mora biti tako, kot ti hočeš, mrha sebična. ▸ Mindig úgy kell lennie, ahogy te akarod, te önző dög.

3. izraža negativen odnos (o živali) ▸ gebe, girhes állatIn nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. ▸ És nem utolsósorban itt van a ló, egy lusta, túl kicsi gebe, akit vesztésre tenyésztettek.

mūgiō -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda iz indoev.*mū-, vzklika bolesti, pravzaprav „reči (govoriti) mu“; prim. lat. mū ali mutmut facere, mussāre, muttīre, mūtus, gr. μῦ, μύ [vzlik bolesti], μύζω stokam, μυγμός stok, vzdih, μυκάομαι mukam, skr. múñjãti stoka, sl. muk, mukati, hr. múkati, stvnem. muckazzen tiho govoriti, pisniti)

1. mukniti, (za)mukati: Corn., cum boves mugissent L.; subst. pt. pr. mūgientēs -ium, m mukajoči = goved(o): mugientium greges H., Ap.

2. (za)bučati, (za)bobneti, (za)grmeti, (za)hrumeti, (za)hreščati: tubae clangor mugit V. ali mugit tuba Lucr., sub pedibus mugire solum V. ječati, mugit mālus procellis H., Garganum mugire nemus putes aut mare Tuscum H., tonitrua mugiunt Eccl. bobnijo, tibi mugiet ille sophos (= gr. σοφῶς)! Mart. ti bo rjul (kričal) „dobro!“.

mulcō -āre -āvī -ātum

1. tepsti, pretepsti (pretepati), (z)biti, (s)tolči, razbiti (razbijati), (pre)mikastiti, gnjaviti, trpinčiti koga, hudo (grdo) ravnati s kom, zdela(va)ti koga: ita mulcatus est, ut vitam amiserit Pl., aliquem usque ad mortem m. Ter., speculator male mulcatur L., mulcati inter se ipsi virgibus L., ita mulcatus est, ut vitam amiserit Ci., male mulcati clavis ac fustibus Ci., mulcato foede corpore S. fr., si corpus illibatum fortuna praestiterit quam si ex aliqua parte mulcatum Sen. ph., prostratos verberibus mulcant T., male mulcatus graculus Ph., mulcati parte membrorum Cu., aquila male mulcata Val. Max., dum oblatam pacem spernit barbarus, male mulcatus est Fr.

2. metaf.
a) (hudo) zdela(va)ti, odreti (odirati), (z)drobiti, razbiti (razbijati): quinqueremis Romana … mulcasset, ni … ceteras (sc. triremes) L., scriptores male mulcati Ci.
b) dobro ali slabo prebiti (prebijati) se skozi kako zlo, presta(ja)ti kako zlo: scio scire te, quam multa tecum mulcaverim miserias Pl.

Opomba: Star. mulcassitis = mulcaveritis: Pl.

mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.

Mund, der, (-es, Münder) usta; (Muttermund usw.) ustje; (Öffnung) odprtina; figurativ jezik; ein ungewaschener Mund umazan jezik; einen großen Mund haben širokoustiti se; von Mund zu Mund od ust do ust; den Mund halten držati jezik za zobmi; den Mund stopfen zamašiti usta; den Mund verbieten zapreti usta; den Mund wässrig machen zbuditi tek/željo po; den Mund voll nehmen širokoustiti se, bahati se, postavljati se; am Munde hängen strmeč poslušati; nicht auf den Mund gefallen sein imeti dobro namazan jezik; (das Wort) aus dem Munde nehmen vzeti (besedo) z jezika; wie aus einem Munde v en glas; im Munde führen kar naprej govoriti; im Munde [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; im Mund umdrehen obračati v ustih; jemandem etwas in den Mund legen položiti na jezik; in aller Munde sein biti vsem na jeziku; mit offenem Munde dastehen zijati z odprtimi usti; jemandem nach dem Mund reden govoriti tako, da je (nekomu) všeč; über den Mund fahren pripeljati eno/zamašiti usta; kein Blatt vor den Mund nehmen povedati brez ovinkov; sich etwas vom Munde absparen od ust si pritrgati; sich den Mund verbrennen opeči si usta; (sich über etwas ) den Mund zerreißen opravljati

mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

mundo antiguo stari svet (vek), antika
el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
el otro mundo onstranstvo
todo el mundo vsi, vsak
a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
dejar el mundo odreči se svetu
echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
ir, rodar (por el) mundo svet obresti
irse por esos mundos svojo pot iti
habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
parecer un mundo sijajno izgledati
todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
venir al mundo na svet priti
ver mundo razgledati se v svetu
desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
así va el mundo tako je na svetu

mûrement [mürmɑ̃] adverbe zrelo; premišljeno

réfléchir mûrement à quelque chose dobro si kaj premisliti

muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

1. zid:
muro a secco suhi zid
muro di cotto opečni zid
muro maestro glavni zid
muro divisorio pregradni zid
muro di sostegno oporni zid
muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
muro del pianto hist., arhit. zid joka
armadio a muro zidna omara
parlare al muro pren. govoriti stenam
avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

2. ekst. bran, zavetje

3. ekst. pren. ovira:
un muro d'odio zid sovraštva
muro del suono zvočni zid

4. šport zid

5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
mura turrite obzidje s stolpi
chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene

muy zelo

muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)

myself [maisélf] zaimek
jaz sam; se, si, me, mi

I'm not myself today danes se ne počutim posebno dobro

nabrúšen aiguisé, émoulu, affilé (tudi figurativno)

imeti dobro nabrušen jezik avoir la langue bien affilée

Nachbarschaft, die, (-, -en) sosedstvo; (alle Nachbarn) soseska; soseščina, in der Nachbarschaft v soseščini, v bližini; historische Bedeutung, Geschichte soseska, srenja; gute Nachbarschaft dobro sosedstvo, dobrososedski odnosi