Franja

Zadetki iskanja

  • obvéznik

    vojaški obveznik citoyen moški spol astreint au service militaire, conscrit moški spol
    obveznik za delo requis moški spol (du travail)
  • occasional [əkéižənəl] pridevnik (occasionally prislov)
    priložnosten, slučajen; za posebne prilike

    occasional cause sekundaren vzrok
    britanska angleščina occasional licence omejeno dovoljenje za prodajo alkohola
    occasional labour priložnostno delo
    occasional poem prigodna pesem
    occasional strollers posamezni sprehajalci
    occasional table mizica, za različne namene
  • occasionnel, le [ɔkazjɔnɛl] adjectif priložnosten, slučajen; ki daje povod

    travail masculin occasionnel priložnostno delo
    cause féminin occasionnelle povod
    circonstance féminin occasionnelle slučajna okoliščina
  • occupation [ɔküpasjɔ̃] féminin zasedba, okupacija; zaposlitev, opravilo, delovno mesto

    l'Occupation nemška okupacija Francije (1940-1945)
    occupation principale, accessoire glavna, stranska zaposlitev
    armée féminin, autorité féminin, zone féminin d'occupation okupacijska vojska, oblast, cona
    frais masculin pluriel d'occupation okupacijski stroški
    grève féminin avec occupation des locaux stavka z zasedbo (delovnih) prostorov
    vaquer à ses occupations opravljati svoja opravila, svoje delo
  • occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

    occuper un pays zasesti, okupirati deželo
    cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
    occuper un appartement stanovati
    nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
    occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
    ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
    encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
    à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
    occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
    s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
    s'occuper de chimie baviti se s kemijo
    ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
    personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
    je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
    histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela
  • océna (-e) f

    1. valutazione; critica; recensione; stima, giudizio; apprezzamento:
    kritična ocena giudizio critico
    dati oceno književnega dela recensire un'opera letteraria

    2. šol. voto; scheda di valutazione:
    povprečna ocena media
    negativna (nezadostna)
    ocena (voto) insufficiente, insufficienza
    pozitivna ocena šol. (voto) sufficiente, sufficienza; ekst. parere positivo
    odlična ocena (voto) lodevole

    3. valutazione, esame, giudizio:
    ocena bolnikove sposobnosti za delo valutazione dell'abilità al lavoro del malato
  • oceníti (-im) | ocenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. valutare; stimare; fare la stima di; recensire:
    oceniti škodo valutare i danni
    grobo oceniti valutare a occhio e croce
    oceniti premoženje valutare un patrimonio
    oceniti literarno delo recensire un'opera letteraria
    oceniti vrednost antikvarnega predmeta fare la stima di un pezzo d'antiquariato

    2. giudicare:
    oceniti človeka po dejanjih giudicare uno dalle sue azioni

    3. šol. dare un voto; classificare:
    pozitivno oceniti učenca dare voti positivi allo scolaro, classificare positivamente lo scolaro
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • óder (ódra) m

    1. palco, podio, tribuna:
    govorniški oder tribuna dell'oratore
    morilni oder patibolo
    mrtvaški oder catafalco
    šolski oder cattedra
    sramotilni oder berlina, gogna
    pren. postaviti na sramotilni oder mettere alla berlina

    2. gled. palcoscenico; pren. ekst. scena, teatro:
    pogrezljivi, stranski, vrtljivi oder palcoscenico mobile, laterale, girevole
    dati, postaviti na oder mettere in scena, rappresentare
    doživeti aplavz na odprtem odru essere applaudito a scena aperta
    dramsko delo, ki je osvojilo vse evropske odre un'opera teatrale affermatasi su tutte le scene d'Europa
    prenesti roman na oder ridurre il romanzo per il teatro

    3. grad. impalcatura, ponteggio, incastellatura

    4. obl. (za modne revije) passerella

    5. (pograd) letto a castello; cuccetta

    6. agr. fienile
  • odgovóren (-rna -o) adj.

    1. responsabile:
    starši so odgovorni za otrokov razvoj i genitori sono responsabili dello sviluppo del bambino
    odgovorni urednik direttore responsabile

    2. ekst. responsabile, avveduto, assennato; scrupoloso

    3. di reponsabilità:
    opravljati odgovorno delo fare un lavoro di grande responsabilità
    zavzemati odgovorne položaje coprire cariche di responsabilità

    4. (pooblaščen) competente:
    obrniti se na odgovorne forume rivolgersi agli organi competenti
  • odhòd (-óda) m partenza:
    odhod na delo l'andare al lavoro
    odhod v pokoj pensionamento, collocamento a riposo
    evf. odhod s tega sveta morte
  • odkar seit, seitdem (odkar sem v službi seit ich arbeite, odkar imam to delo seitdem ich diesen Job habe); (kar) [daß] dass (tri leta je že, odkar … es sind schon drei Jahre her, [daß] dass …)
  • odrešeníški (-a -o) adj. rel. redentore (-trice):
    odrešeniško delo opera redentrice
  • odrešenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlösung, das Heil
    delo odrešenja das Erlösungswerk
    ura odrešenja die Erlösungsstunde
    nauk o odrešenju die Heilslehre
  • odrešitven|i (-a, -o) Erlösungs- (delo das Erlösungswerk)
  • odróčno adv.

    1. lontano, fuori mano

    2. (v povedni rabi) scomodo:
    odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro
  • ódrski scénique

    odrska dekoracija décoration ženski spol scénique
    odrsko delo pièce ženski spol dramatique (ali de théâtre, théâtrale)
    odrski efekt effet moški spol scénique (ali théâtral)
    odrska obdelava adaptation ženski spol scénique (ali pour la scène)
    odrski uspeh réussite ženski spol théâtrale
  • ódrski

    odrsko delo obra f dramática, pieza f teatral
    odrski efekt efecto m teatral
    odrska obdelava adaptación f escénica, escenificación f
    odrska oprema decorado m, decoración f
    odrski slikar escenógrafo m
    odrska tehnika escenotécnica f
    odrski uspeh (v gledališču) éxito m teatral
  • odvléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. trascinare, portare via:
    težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

    2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
    odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
    k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

    B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi

    2. andarsene