Franja

káditi kâdīm vel. kádi, impf. kâđāh -āše, del. kâđen -a
I.
1. kaditi: kaditi tamjanom pred ikonom; borovicom kaditi sobe
2. napolnjevati z vonjavo: miris lipe kadi cijelu okolinu
3. dišati: duhan, duvan je prijatno kadio
4. ekspr. kaditi, laskati: hoćeš li medu veleučenom gospodom dobro prolaziti, moraš i najvećoj hulji kaditi
II. kaditi se
1. kaditi se: petrolejka se kadi
2. biti izpostavljen dimu seljaci se kadiše oko vatre

kalàuziti -īm
1. kazati pot, biti za vodnika
2. mešečariti, opravljati mešetarske posle
3. vohuniti: najviše je onih koji se kriju iza naziva radikal i koji su pod tom firmom kalauzili svakoj vladi

kâlfovati -ujēm star. biti pomočnik: kalfovati u raznim gradovima

kapricírati se -am se kapricirati se, biti hirovit, mušičav

kȁriti se -īm se
1. biti v skrbeh, skrbeti: ti se ne kari ni malo, i ne boj se za mene
2. jeziti se, sekirati se: nisam ti htela ranije o tome govoriti da se ne kariš, dosta sam se sama karila

keep with neprehodni glagol
držati s kom, biti s kom, družiti se s kom

kelnèrisati -išēm, kèlnerovati -ujēm nizko pog. biti za natakarja -ico

kennzeichnen označiti, označevati; zaznamovati; (charakteristisch sein) biti značilen za; sich selbst kennzeichnen govoriti sam zase/sam na sebi; gekennzeichnet werden odlikovati se (durch z)

kíjati kîjām
1. kihati: kija jer se nahladio; kijajući, crvena nosa gospoda je obilazila dvoranom; kad kijaš zaštiti maramom okolinu
2. ekspr. trpeti, plačevati, biti kaznovan zaradi česa: verujemo u vreme kad će činovnici kijati za ova nedela svoja

kill³ [kil]

1. prehodni glagol
ubiti, ubijati; klati, zaklati (živino); ubiti, ustreliti (divjad)
vojska uničiti, potopiti (ladjo); pokončati, ugonobiti, udušiti, zatreti
figurativno preklicati, stornirati, razveljaviti, črtati
figurativno potlačiti, zadušiti (čustva), obsipati (s pretirano dobroto); olajšati, ublažiti (bolečino), nevtralizirati (barvo, hrup); odbiti, preprečiti (zakonski osnutek), prekrižati (načrt)
šport zaustaviti (žogo); zabiti čas
ameriško, pogovorno popiti celo steklenico

2. neprehodni glagol
povzročiti smrt
pogovorno biti neudržljiv, biti očarljiv

to kill two birds with one stone ubiti dve muhi na en mah
to kill the fatted calf for s.o. z veseljem sprejeti, sprejeti kot izgubljenega sina
the sight nearly killed me ob pogledu na to sem skoraj počil od smeha
to kill s.o. with kindness škoditi komu s preveliko dobroto
to kill time zabijati čas
dressed up to kill zapeljivo oblečen, gizdavo oblečen
to kill by inches počasi ubijati
to kill the goose that lays golden eggs s svojo grabežljivostjo uničiti vir dohodkov
a kill or cure remedy drastično zdravilo
to dance to kill plesati do iznemoglosti
pigs do not kill well at that age v tej starosti svinje niso godne za klanje

kinderfreundlich sein imeti otroke rad; figurativ biti prilagojen otrokom

kipéti -im
1. kipjeti (-pe-), ključati: mleko, morje, voda kipi
2. kipjeti, bjesnjeti (besne-): jeza kipi v srcu, od jeze vse kipi v njem
3. biti u punoj snazi, bujati: fant kipi od zdravja
4. dizati se: gore kipe v nebo
5. dizati se, kisnuti, uskisivati: testo kipi

kiridžìjati -ām biti tovornik, prevoznik

kȉseliti -īm
I.
1. kisati: kiseliti jelo, salatu, krastavce
2. namakati: kiseliti kožu, noge u vodi, u lavoru
3. kvasiti: kiseliti tijesto, testo
II. kiseliti se
1. kisati se
2. namakati se: komadić kruha se kiseli u vinu; lan se kiseli
3. kvasiti se, vzhajati, kipniti: tijesto, testo se kiseli
4. ekspr. žužnjati, mečkati: što se tu vazdan kiseliš
5. delati kisel obraz, biti slabe volje

klappen sklopiti, razklopiti; nach oben: dvigniti, nach unten: spustiti; figurativ biti v redu, iti (es klappt gre, es klappt nicht ne gre); es wird schon (irgendwie) klappen bo že (kako) šlo

klargehen^* biti v redu (das geht klar to je v redu)

kleben lepiti, (an) prilepiti, (auf) nalepiti, (zusammen) zlepiti; intransitiv (an) držati se (česa), viseti/obviseti (na), oklepati se (česa); (klebrig sein) biti lepljiv/lepek; jemandem eine kleben prisoliti/primazati klofuto; einen kleben haben biti v rož'cah; an seinen Händen klebt Blut njegovih rok se drži kri

klînčiti -īm stati brez dela, biti brez dela

klîs m, mn. klȉsovi in klísovi
1. skodla: krov od klisa
2. ekspr. strma skala
3. otroška igra klinec biti

knarzen godrnjati, biti neprijazen