camptaulēs -ae, m (iz gr.) igralec na ukrivljeno piščal: Vop.
can3 [kæn] prehodni glagol
ameriško konservirati
sleng snemati na plošče
sleng odpustiti, odpraviti
can it! molči(te), jezik za zobe!
canapicolo agg. ki se nanaša na konopljo, konopen, konopljen
canapiēro agg. ki se nanaša na pridelovanje konoplje:
industria canapiera industrija konoplje
Canastraeum Pallēnsēs prōmunturium (Κάναστρον) Kanastrski rt na Paleni: L., Mel., Plin.
candidātōrius 3 (candidātus) nanašajoč se na potegovalca za službo, kandidatski: munus Ci. ep.
canelón moški spol ledena sveča na strehi
cangrejero moški spol lovec na rake
canicolare agg. ki se nanaša na pasje dneve; ekst. hudo vroč:
agosto canicolare hudo vroč avgust
cantarela ženski spol kvinta, najvišja struna na goslih; vrsta užitne gobe
canthēriātus 3 (canthērius) na brajde (= na kole s prečnicami) privezan: vites Col. brajde.
cantoris [kæntɔ́:ris] samostalnik
pevci na severni strani kora
canulant, e [kanülɑ̃, t] adjectif, familier dolgočasen, utrudljiv, ki gre na živce
canule [kanül] féminin, médecine cevka (za injekcije), votla igla; familier oseba, ki gre (komu) na živce; veha (pri sodu)
canuler [kanüle] verbe transitif, populaire dolgočasiti, na živce iti (quelqu'un komu), biti nadležen
capeggiare v. tr. (pres. capeggio) voditi, biti na čelu:
capeggiare la rivolta voditi vstajo
capitación ženski spol davek na glavo, glavarina
capitālis -e (caput)
1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).
2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.
3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter
1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.
2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.
capitanare v. tr. (pres. capitano) voditi, biti na čelu, poveljevati:
capitanare l'insurrezione voditi vstajo
capitular kapitulirati, predati se; na odgovornost klicati (uradnika); pogodbeno določiti