Franja

Zadetki iskanja

  • pasto m obrok; jed:
    fare due pasti al giorno jesti dvakrat dnevno
    il popolo dei cinque pasti ljudstvo, ki je petkrat dnevno, Angleži
    un pasto abbondante obilen obrok
    saltare il pasto ne jesti
    vino da pasto namizno vino
    dare in pasto al pubblico pren. vreči v javnost, objaviti
  • páša (-e) f pascolo, pastura, il pascolare:
    čebelja paša pascolo per le api
    star. dušna paša letture devozionali
    pren. paša za oči pascolo per gli occhi
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
  • pathologic(al) [pæɵəlɔ́džik(əl)] pridevnik (pathologic(al)ally, pathologic(al)ly prislov)
    medicina patološki, bolezenski
  • patibolo m morišče; vislice:
    faccia da patibolo obešenjaški obraz
    mandare qcn. al patibolo obsoditi koga na vislice
    pare che vada al patibolo kot da bi ga gnali na morišče
  • patíbulo moški spol vislice, morišče

    llevar al patíbulo peljati na morišče
  • pazíti (-im)

    A) imperf.

    1. stare attento a, badare a, fare attenzione a, aver cura di, stare a guardia di:
    pes pazi na dom il cane sta a guardia della casa
    pazi, da ne padeš attento a non cadere
    paziti na knjige aver cura dei libri

    2. sorvegliare, vigilare:
    otroci gredo v šolo, najmlajšega pa pazi babica i bambini vanno a scuola, mentre la nonna sorveglia il più piccolo, bada al più piccolo
    pazi na svoj jezik acqua in bocca!, frena la lingua!, tieni la lingua a posto!, controllati!

    B) pazíti se (-im se) imperf. refl.

    1. guardarsi di, tenersi lontano da

    2. (v medmetni rabi) (stare) attento:
    fant, pazi se! giovanotto, attento!; bada veh!
  • pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

    a pecho abierto odkrito(srčno)
    hombre de pecho pogumen človek
    dar el pecho a un niño dojiti otroka
    estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
    tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
    ¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
    ¡pecho al agua! le pogumno!
    a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
    morir del pecho za sušico umreti
    criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
    sacar el pecho napihovati se, bahati se
    echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti
  • pedagogic(al) [pedəgɔ́džik(əl)] pridevnik (pedagogic(al)ally, pedagogic(al)ly prislov)
    vzgojen, pedagoški
  • péhanje (-a) n l'affaticarsi; sforzo; serra serra:
    pehanje za denarjem corsa al guadagno
  • peháti (-ám)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere, battere

    2. portare a, indurre a; trascinare:
    pehati v obup portare alla disperazione
    pehati državo v vojno trascinare il Paese alla guerra

    B) peháti se (-ám se) imperf. refl.

    1. spingersi, accalcarsi, procedere a spintoni

    2. sforzarsi, industriarsi, impegnarsi, correre dietro a:
    pehati se za denar, za oblast correre dietro al denaro, impegnarsi per conquistare il potere

    3. impers.
    peha se mu gli viene di ruttare
  • pekél infierno m

    iti v pekel ir al infierno
    ogenj v ognju fuego m del infierno
  • peljáti (péljem)

    A) imperf.

    1. trasportare, portare, condurre:
    peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

    2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
    peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
    peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
    peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
    peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
    peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
    peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

    3. essere diretto; aer. volare:
    letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

    4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
    vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
    steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
    pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
    pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

    B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
    peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno
  • pellizco moški spol uščip, ščipanje; grižljaj, malce

    dar (ali tirar) un pellizco (a) koga uščipniti
    dar un pellizco al caudal odščipavati premoženje
  • pelo m

    1. dlaka, kocina:
    i peli della barba kocine na bradi
    andare a pelo biti po želji
    avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
    cavalcare a pelo jezditi brez sedla
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
    di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
    fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
    lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
    levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
    lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
    non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
    non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

    2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
    cotone in pelo mikan bombaž

    3. puh

    4. krzno

    5. površina:
    il pelo dell'acqua površina vode

    6. (tenka) razpoka

    7. pren. las:
    c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
    essere a un pelo da biti na tem, da
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar
  • pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

    pelo arriba proti dlaki (lasem)
    peinarse pelo arriba nazaj se česati
    pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
    pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
    pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
    pelo oxiginado beljeni lasje
    pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
    pelo rizado kodrasti lasje
    pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
    a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
    pelo a pelo enak, bot
    contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
    de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
    ni un pelo niti sledu ne
    de medio pelo ljudski
    de poco pelo reven, siromašen
    en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
    sin pelo brez dlak, plešast
    agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
    andar al pelo pretepati se
    no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
    cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
    echar pelo izmučiti se, utruditi se
    hacer el pelo česati, frizirati
    no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
    tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
    todo va al pelo vse gre gladko
    no se le ve el pelo izginil je brez sledu
    estar a medios pelos pijan biti
    estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
    contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
    tirar de los pelos za lase povleči
  • pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

    pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
    pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
    ¡piénselo! premislite!
    ¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
    disfrutar pensando en veseliti se na
    dar que pensar dati misliti
    dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
    pensar mal de slabo mnenje imeti o
    pensar y repensar premišljevati sem in tja
    a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
    al pensar que ob misli, da ...
    sin pensar(lo) nehote, nezavedno
    libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
    es muy de pensarse dobro je treba pretehtati
  • pentola f

    1. lonec:
    pentola a pressione ekonom lonec
    avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
    fare la pentola a due mani dati roke na bok
    qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
    sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja

    2. (poln) lonec:
    bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
    cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
    PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan
  • pentolino m

    1. pomanjš. od ➞ pentola lonček

    2. (poln) lonček:
    tornare al pentolino pren. strezniti se, spametovati se

    3. šalj. čepica
  • per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)

    A. adv. kot predpona

    1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.

    2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.

    3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.

    4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).

    5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.

    B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).

    I. krajevno

    1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.

    2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.

    3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci.

    II. časovno

    1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.

    2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.

    3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno.

    III. v instrumentalnem pomenu

    1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.

    2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.

    3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —

    IV. kavzalno

    1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.

    2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).

    3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).
  • pērdita f

    1. izguba (tudi pren.):
    la perdita della vista izguba vida
    perdita al gioco izguba pri igranju
    a perdita d'occhio kakor daleč seže oko

    2. puščanje:
    nel serbatoio c'è una perdita rezervoar pušča