Franja

Philētās (in Philītās) -ae, m (Φιλήτας, Φιλίτας) Filétas (Filítas), grški elegik s Kosa, Teokritov učitelj in Propercijev vzornik: Q., Pr. — Od tod adj. Philētēus (Philētaeus) 3 Filét(as)ov: Pr.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

philosophor -ārī -ātus sum (philosophus; prim. gr. φιλοσοφέω, φιλοσοφῶ) filozofirati, filozofsko (modroslovsko) razmišljati (premišljevati), modrovati: Pl., Ci., Sen. rh., Macr. idr.; pass.: sed satis est philosophatum Pl.; pt. pf. philosophātus 3 filozofski, modroslovski: doctrinae hominum Tert.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phlegethōn -ontis, m (gr. φλεγέϑων goreč) Flegetónt, goreča reka v podzemlju: V., Stat. — Od tod adj.

1. Phlegethontis -idis, f flegetóntska: lympha, unda O.

2. Phlegethontēus 3 flegetóntski: ripa Cl., undae Aug.

phlegma -atis, n (gr. φλέγμα) sluz, flégma: Pall., Veg., Hier., Isid. — Od tod adj. phlegmaticus 3 (gr. φλεγματικός) sluzast, sluzav, poln sluzi: Isid., Th. Prisc.

Phlīūs -ūntis, acc. -ūnta, f (Φλιοῦς) Fliúnt, neodvisno peloponeško mesto med Sikionijo in Argolido: L. — Od tod adj. Phlīāsius 3 (Φλιάσιος) fliúntski: sermo Ci., ager L.; subst. Phlīāsiī -ōrum, m Fliásijci = Fliúntčani, Fliúntijci, preb. Fliunta: Ci.

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.

Phōcis² -idis, f (Φωκίς) Fókida, grška dežela med Bojotijo in Ajtolijo: L., O., Lucan., Gell. — Od tod adj.

1. Phōcaïcus 3 (Φωκαϊκός) fókidski: manus Lucan., tellus O.

2. Phōcēus 3 (Φώκειος) fókidski, iz Fókide: rura O., iuvenis Phoceus ali samo Phoceus (= Pylades Pilad, sin Strofija, fokidskega kralja): O. Subst. Phōciī -ōrum, m (Ci.) ali Phōcēnsēs -ium, m (L.) Fókijci, Fokídci, preb. Fokide. Phōce͡us, abl. Phōce͡u (Φωκεύς) Fókijec, Fokídec: H.

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

Pholoē -ēs, f (Φολόη) Fóloa

1. gorovje v Arkadiji ob meji z Elido: O., Stat., Plin., Lucan.

2. dekliško ime: H. Od tod adj. Pholoeticus 3 fólojski, foloétski: monstra Sid.

Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.

phrenēticus 3 in (menda pravilneje) phrenīticus 3 (gr. φρενητικός, φρενιτικός) bolan na možganih, blazen, besen, frenétičen: medicus Mart., passio Cael.; occ. besen: septentrionum filii Varr.; subst. phrenēticus -ī, m blaznež, blaznik: Sen. ph. idr. in pl. phrenēticī -ōrum, m blazneži, blazniki: Ci. idr.

Phrixus (Phryxus) -ī, m (Φρίξος, Φρύξος) Fríks, Atamantov in Nefelin sin, ki je skupaj s sestro Helo na zlatorumenem ovnu zbežal v Kolhido: O., Stat., Col. (poet.), Hyg. — Od tod adj.

1. Phrixēus 3 (Φριξεῖος) Fríksov: soror (= Helle), stagna (= Hellespontus) O., maritus, agnus Mart., mare Sen. tr.

2. Phryxiānus 3 kodrastovolnat, kodrastovolnen: toga Plin.; subst. Phryxiānae -ārum, f kodrastovolnene obleke: Sen. ph.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Phthīa (tudi Pthīa) -ae, f (Φϑία) Ftíja, Ahilovo rojstno mesto v Tesaliji: V., Mel. — Od tod

1. subst.
a) Phthīas -adis, f (Φϑιάς) Ftíjka: O.
b) Phthīōtēs -ae, m (Φϑιώτης) Ftíjec: Ci., L., O., Plin.,
c) Phthīōtis -idis, acc. -tim in -idem, f (Φϑιῶτις) Ftiótida, pokrajina v Tesaliji med Malijskim in Pagasajskim zalivom; v tej pokrajini je mesto Ftija: L.

2. adj.
a) Phthīus 3 (Φϑῖος iz *Φϑί-ιος) ftíjski; kot subst. Ftíjec: vir (= Achilles) Pr., rex (= Peleus) O.; meton. = tesál(ij)ski: Thebae L.
b) Phthīōticus 3 (Φϑιωτικός) ftiótidski; meton. = tesál(ij)ski: L., Cat.

Phylacē -ēs, f (Φυλάκη) Fílaka

1. mesto v Epiru: L.

2. mesto v Tesaliji: Plin. — Od tod adj.
a) Phylacēius 3 (Φυλακήϊος) fílaški: coniux O. = Laodamia (prim. Phylacus).
b) Phylacēis -idis, f (Φυλακηΐς) fílaška, pesn. = tesál(ij)ska: Phylaceides matres O.; kot subst. = Filákijka, Filačánka (= Laodamia): Stat.

Phyllos (Phyllus) -ī, f (Φύλλος) Fílos (Fílus), mesto v tesal(ij)ski pokrajini Tesaliotida: pecorosa Stat. Od tod adj. Phyllēius in Phyllēus 3 (Φυλλήιος, Φυλεῖος) fíloški, pesn. = tesál(ij)ski: iuvenis (= Caeneus) O., mater O. (morda Laodamija).