Franja

Zadetki iskanja

  • prō-tollō -ere (prō in tollere)

    1. (iz)prožiti, (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): manum Pl.

    2. metaf.
    a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, podaljš(ev)ati kaj: lustrum hoc unum Luc., mortem sibi, vitam in crastinum Pl., neque ultra decimum mensem fetura protolli potest Gell.
    b) pass. protolli (o glasu) dvigniti (dvigovati) se, povzdigniti (povzdigovati) se, (po)višati (poviševati) se: vox a minore solita ad maiorem protolli Amm.
  • protr̀čati -čīm
    1. preteči: protrčati kroz selo, pored kuće
    2. preteči, miniti: vrijeme brzo protrča čas je kmalu minil; mladosti dane protrčao je već dnevi njegove mladosti so minili
  • quam-vīs (ixpt.) = quam vīs kakor (koli) hočeš

    1. adv. (pri adj. in adv.)
    a) četudi (najsibo, bodisi) še tako, (če) še tako zelo, kakor se ti zljubi (rači), po tvoji volji, poljubno: Pl., Ter., Luc. ap. Ci., Varr., Col. idr., quamvis magno exercitu N. s še tako majhno vojsko, quamvis multos proferre Ci., quamvis longum tempus L., possit ea quamvis diu dicere Ci. kolikor časa (kakor dolgo) hočeš = poljubno dolgo.
    b) (označujoč zelo visoko stopinjo) kolikor le mogoče, kaj, zelo: Varr., quamvis ridiculus Pl., quamvis longi sermones Pl. kdove kako dolgi, quamvis facunde Pl. kdove kako zgovorno, quamvis copiose, callide Ci., quamvis subito Pl. vsekdar, vsak čas; s superl. = kar najbolj: quamvis pessimum flagitium T. kar najhuje, quamvis lautissima cena Plin. iun., quamvis acerbissima fata Q.

    2. conj. concessiva četudi še tako, četudi še tako zelo, četudi, čeprav, dasi(ravno), akoravno, najsi. Odvisnik klas. v cj.: Varr., V. idr., quamvis in rebus turbidis sint Ci., senectus quamvis non sit gravis, tamen … Ci.; v zvezi z licet: quamvis licet insectemur illos Ci. Neklas. in pesn. v ind.: N., O., Col., Cels. idr., quamvis patrem suum numquam viderat Ci., quamvis infesto animo … perveneras L., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V., qui quamvis periurus erit H. V skrajšanih stavkih (prim. quamquam 1.): Cels. idr., quamvis obtestantibus ducibus Cu., quamvis iniqua passi Ci., (sc. Agrippam) centurio quamvis firmatus animo aegre confecit T., nuntio tibi me Ephesum navigasse quamvis contrariis ventis retentum Plin. iun., quamvis pauci adire audent C. dasi maloštevilni.
  • quarto

    A) agg. četrti:
    due alla quarta mat. dve na četrto potenco
    la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
    la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
    il quarto potere sedma sila, novinarstvo
    il quarto mondo polit. tretji svet
    quarta malattia med. četrta bolezen

    B) m

    1. četrtina
    primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec

    2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
    cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
    un quarto d'ora, un quarto četrt ure

    3. ekst. trenutek:
    avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
    passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
    quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
    quarti di finale šport četrtfinale

    4. tisk kvart, četverka:
    in quarto v kvart formatu

    5.
    quarti di nobiltà plemeniti predniki

    6. navt. štiriurno dežurstvo
  • rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

    aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
    faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
    la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • rȃdnī -ā -ō, nedol. râdan -dna -o
    1. deloven: radni plan, efekat, učinak; -a akcija, disciplina, soba, operacija; -a snaga delovna sila; -a škola delovna šola: -a zajednica delovna skupnost; -o vrijeme, vreme delovni čas; radni odnos delovno razmerje; radni dan delavnik
    2. radni pridjev lingv. opisni deležnik na -l
    3. deloven, delavski: -a knjižica
  • ran|a ženski spol (-e …) medicina die Wunde (kožna Hautwunde, mišična Fleischwunde, površinska Platzwunde, na glavi Kopfwunde, smrtna Todeswunde, strelna [Schußwunde] Schusswunde, vbodna Stichwunde); (poškodba) die Verwundung, die Verletzung; na želodcu, dvanajstniku: das Geschwür, Magengeschwür, Zwölffingerdarmgeschwür
    infekcija rane die Wundinfektion
    oskrba rane die Wundversorgung, die Wundbehandlung
    površina rane die Wundfläche
    izloček iz rane die Wundflüssigkeit
    rob rane der Wundrand
    sponka za rano die Wundklammer
    religija Kristusove rane/znamenja Kristusovih ran množina Wundmale (Christi)
    stare rane figurativno alte Wunden (odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen)
    medicina celjenje ran die Wundheilung
    obliž za rane das Wundpflaster
    puder za rane der Wundpuder
    z lahkimi ranami [leichtverwundet] leicht verwundet
    brez ran unverwundet, unverletzt
    lizati si rane seine Wunden lecken (tudi figurativno)
    figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
    figurativno obliž za rano das Trostpflaster
    prizadejati hude rane figurativno tiefe Wunden schlagen
  • rána wound; hurt, sore, lesion; (odrgnina) gall; figurativno injury, harm; (na nogi, od hoje) sore on the foot; (urez) cut, gash; (zmečkanina) contusion, bruise; (opeklina) burn, scald

    brez ráne woundless, unhurt, scatheless, unscathed, without scathe
    gnojna rána festering wound, ulcer
    odprta rána open sore, gaping wound
    rána z nožem knife wound
    smrtna rána mortal wound
    zaceljena rána (brazgotina) cicatrix, pl -ices, cicatrice, scar
    zevajoča rána gash
    gnojitev ráne suppuration of a wound
    mazilo za ráne ointment for wounds
    rob ráne lip of a wound
    spojka za ráno wound clamp, suture clip
    šiv ráne wound suture
    obveza za ráno dressing, bandage
    ki zdravi, (za)celi ráne vulnerary, helping to heal a wound
    poln rán having multiple wounds
    rána dobiva krasto, se celi the wound cicatrizes, forms a scar
    dotaknil se je moje ráne (občutljivega mesta) he touched me on a tender spot
    izžgati ráno to cauterize a wound
    on še vedno kaže ráne, ki jih je dobil v vojni he still shows the scars he got in the war
    ne odpiraj starih rán! (figurativno) don't open old sores
    zopet odpreti ráno to reopen a wound
    zopet odpreti stare ráne (figurativno) to reopen old sores
    zadati ráno to inflict a wound
    zaceliti ráne to heal wounds
    rána se je zacelila the wound has skinned over (ali has healed, has healed up, over)
    čas zaceli vse ráne time is a great healer
    umreti za ránami to die of one's wounds (ali injuries)
    zašiti ráno to sew up a wound
    šivati ráne to put stitches in a wound
    obvezati ráno to dress (ali to bandage) a wound
    krvaveti iz ráne to bleed from a wound
  • rána (-e) f

    1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
    rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
    globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
    rana na pljučih caverna polmonare
    rana v želodcu ulcera
    prisadna rana ferita cancrenosa
    smrtna rana ferita mortale, letale
    celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
    pren. obliž za rane cerotto
    pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
    pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
    strelna rana ferita d'arma da fuoco
    sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
    vbodna rana ferita da punta
    ugrizna rana morso, morsicatura
    rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

    2. pren. ferita; ekst. piaga:
    nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
    rakava rana korupcije la piaga della corruzione
  • ranno m lug:
    perdere il ranno e il sapone pren. biti ob trud in čas
  • rāritās -ātis, f (rārus)

    1. rahlost, redkost, negostost, poroznost = luknjičavost, razprostranjenost, obsežnost, obširnost, širina (naspr. densitas): raritas terrae Sen. ph., dentium Q., pontium Plin., carbonum Vitr., viarum (v telesu) Cael., in pulmonibus inest raritas quaedam et mollitudo Ci., raritates foraminum Vitr., per has raritates (praznine, prazne prostore) spiritus fertur Sen. ph.

    2. metaf. majhno število, malenkost, malost, majhnost, malôta, malica, kos, košček, troh(ic)a, betv(ic)a, betvece (betevce), betvo, redkost glede na čas in število (naspr. multitudo)
    a) abstr.: stellarum Plin., dictorum Ci., figurarum Q., capillorum Suet., lavandi Suet. redko kopanje, remanentium (sc. hominum) Suet.
    b) konkr. redkost, raritéta: Amm. idr., Alexandro equi magna raritas contigit Plin., huiuscemodi quasi monstruosae raritates Gell.,
  • rastenj|e srednji spol (-a …) das Balzen, die Balz
    čas rastenja die Balztanzzeit
    oglašanje pri rastenju der Balzlaut
  • rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

    se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
    se rattraper à ujeti se, uloviti se za
    se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
    rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
    rattraper une maille pobrati zanko
    rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
    rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
    partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
    on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
    on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
    je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
    après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
    se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati
  • razbúrkan agitated; stirred up

    razbúrkano morje heavy (ali rough) sea
    živeti razbúrkano življenje to live a troubled life
    razbúrkan čas a time of storm and stress
  • razgrínjati (-am) | razgrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stendere; dispiegare:
    razgrniti prt stendere la tovaglia
    razgrniti krila dispiegare le ali al volo

    2. spargere; sciorinare

    3. (razkrivati, razkriti) scoprire, svelare, esporre, presentare:
    esejist razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike il saggista mette a fuoco il proprio tempo e gli autori contemporanei

    B) razgrínjati se (-am se) | razgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. stendersi, estendersi:
    po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi sul versante solatio del monte si stendono vigneti

    2. spuntare, emergere, aprirsi:
    za ovinkom se je pod nami razgrnila lepa dolina superata la curva, si aprì in basso una valle amena
  • razméren (-rna -o) adj. (sorazmeren) proporzionato, proporzionale; relativo:
    to je bil čas razmerne blaginje era un periodo di relativo benessere
  • razpadn|i (-a, -o) fizika, kemija Zerfalls- (čas die Zerfallszeit, produkt das Zerfallsprodukt, vrsta die Zerfallsreihe, snovi Zerfallsstoffe množina, konstanta die Zerfallskonstante)
  • razpolóven (-vna -o) adj. fiz.
    razpolovni čas, razpolovna doba periodo di dimezzamento, emivita
  • razpolovna doba ženski spol ➞ → razpolovni čas