Franja

Zadetki iskanja

  • právljica (-e) f

    1. lit. fiaba; ekst. favola:
    ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
    živalske pravljice favole

    2. pren. storia, storiella:
    njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
    morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

    3. favola, frottola, panzana:
    take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

    4. leggenda:
    podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni
  • pravljičar samostalnik
    1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondó
    znamenit pravljičar ▸ híres meseíró
    Znamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
    slavni pravljičar ▸ híres meseíró
    znani pravljičar ▸ ismert mesemondó
    priljubljeni pravljičar ▸ közkedvelt mesemondó
    pravljica pravljičarja ▸ meseíró meséje
    rojstvo pravljičarja ▸ meseíró születése

    2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondó
    simpozij pravljičarjev ▸ mesemondók szimpóziuma
    nastop pravljičarjev ▸ mesemondók fellépése
    Zgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
    Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

    3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
    Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.
  • pravljičarka samostalnik
    1. (avtorica pravljic) ▸ meseíró, mesemondó
    priznana pravljičarka ▸ elismert mesemondó
    Avtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.

    2. (pripovedovalka pravljic) ▸ mesemondó
    Čaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.

    3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó, hantás
  • prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

    prázne besede empty words pl
    za prázen nič for nothing, without any reason
    práznih rok empty-handed
    prázen izgovor a lame excuse
    prázno gledališče a poor house
    prázno službeno mesto vacancy
    prázna soba empty room
    prázen prostor an empty space
    prázne trditve unfounded assertions pl
    prázen strah groundless fear
    prázno upanje vain hope
    prázna vera superstition
    na prázen želodec on an empty stomach
    prázen naboj blank cartridge
    on je prázne glave he is empty-headed
    ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
    hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
    gledati, strmeti v prázno to gaze into space
    mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
    pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
    vrnil se je práznih rok he returned empty-handed
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prazgodovina samostalnik
    1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténet
    strokovnjak za prazgodovino ▸ őskor szakértője
    obdobja prazgodovine ▸ őstörténet időszakai
    muzej prazgodovinekontrastivno zanimivo őstörténeti múzeum
    segati v prazgodovino ▸ őskorba visszanyúlik
    človeška prazgodovina ▸ emberi őstörténet
    Ozemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

    2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
    Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
    Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
    Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.
  • práznik holiday; festival; gala day, feast day; (redko) fete; (v koledarju) red-letter day; cerkveno feast

    práznik Dela (1. maj) Labour Day, May Day
    državni práznik National Day
    občinski práznik municipal festival
    bančni práznik (ko so zaprte vse banke) bank holiday
    premičen práznik movable feast
    cerkveni práznik church festival
    verski práznik religious feast
    velik práznik high festival
    življenje ni práznik (figurativno) life is not all beer and skittles
  • praznína (-e) f

    1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
    praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
    pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
    čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
    praznina slave la fatuità della gloria

    2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
    v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • preblízu

    A) adv. troppo vicino:
    dogodki so nam še preblizu gli avvenimento sono troppo vicini a noi

    B) preblízu prep. troppo vicino a:
    vozil je preblizu robu ceste guidava troppo vicino al bordo della strada
  • precediti glagol
    1. (o tekočini) ▸ átszűr
    precediti čaj ▸ teát átszűr
    precediti tekočino ▸ folyadékot átszűr
    precediti juho ▸ levest átszűr
    precediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gazo ▸ gézen átszűr
    precediti v posodo ▸ edénybe átszűr
    precediti v vrč ▸ korsóba átszűr
    precediti skozi sito ▸ szitán átszűr
    precediti skozi krpo ▸ ruhán átszűr
    precediti skozi filter ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűr
    precediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűr
    Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
    Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

    2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
    Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
    Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.
  • predáti (dati naprej) to hand over; (izročiti) to deliver, to turn over; (prenesti na) to transfer; (trdnjavo) to surrender

    predal je posle, podjetje svojemu družabniku he has turned over the business to his partner
    tata so predali milici the thief was handed over to the police
    predáti se vojska to capitulate, to hoist (ali to show, to wave) the white flag
    predáti se na milost in nemilost to surrender unconditionally
    predáti se komu to give oneself up to someone
    predáti se z dušo in telesom to give oneself body and soul (to)
    predáti se pijači to become addicted to drink (mamilom to drugs)
  • predstáviti, predstávljati présenter ; (uprizoriti) représenter, jouer ; (biti) former, jouer le rôle de ; (pomeniti) compter ; (spominjati na) évoquer ; (predočiti) retracer ; (dejstvo) exposer, décrire, dépeindre

    predstaviti se se présenter
    predstaviti si s'imaginer, se figurer, se représenter, se faire une idée de, concevoir, juger, supposer
    predstaviti vlogo (gledališče) interpréter
    predstaviti koga komu présenter quelqu'un à quelqu'un
    predstaviti se komu se présenter à quelqu'un
    predstaviti si težave večje, kot so v resnici s'exagérer les difficultés
    ki se more predstaviti présentable
    predstavljaj si moje presenečenje! imagine-toi ma surprise!
    tega si ni moči predstaviti on n'a pas idée de cela, cela passe l'imagination
    težko si je predstaviti il est difficile d'imaginer
    dovolite mi, da se vam predstavim permettez-moi de me présenter
    imam čast, da vam predstavim j'ai l'honneur de vous présenter
  • predstávnik (-a) | -ica (-e) m, f rappresentante, esponente; delegato (-a):
    značilen predstavnik avantgarde un tipico rappresentante dell'avanguardia
    diplomatski, konzularni predstavnik rappresentante diplomatico, consolare
    stalni predstavnik rappresentante permanente
    sindikalni predstavnik (zaupnik) delegato di fabbrica, rappresentante sindacale (aziendale)
    predstavnik oblasti autorità
    proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili, e religiose
  • predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

    1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
    predvideti nesrečo presagire una disgrazia
    predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
    ker predvidevamo in previsione di

    2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
    predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

    3. prevedere, calcolare:
    do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

    4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
    zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
    zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe
  • pregáziti (prebresti) passer à gué

    pregaziti koga passer sur le corps de quelqu'un, culbuter, écraser par la force
    demonstranti so pregazili reditelja le service d'ordre a été submergé par les manifestants
  • pregnáti chasser, bannir, exiler, proscrire ; (izgnati) expulser, refouler, déposter

    pregnati se z delom se surmener, s'éreinter, se tuer au travail (ali à la besogne)
    počitnice so pregnale vse moje skrbi les vacances ont balayé tous mes soucis
  • pregovoríti to persuade

    (koga) to talk someone into, to prevail upon someone, pogovorno to get someone to do something
    z dobrikanjem koga pregovoríti, da kaj naredi to coax someone into doing something
    niso ga mogli pregovoríti he could not be prevailed upon
    skušal me je pregovoríti, da bi kupil knjigo he tried to talk me into buying the book
    pregovoríti koga, da opusti svoj namen to talk someone out of his purpose
    hotel je zapustiti svojo domovino, pa so ga pregovorili he wanted to leave his country, but they talked him out of it
  • pregráda (-e) f

    1. recinto, recinzione:
    pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
    pregrada iz kolov palizzata

    2. barriera; divisorio:
    visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi

    3. navt. paratia;
    neprepustna pregrada paratia stagna

    4. sbarra, transenna:
    šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne

    5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento

    6. pren. barriera:
    rasna pregrada barriera razziale