sveč|a1 [é] ženski spol (-e …) die Kerze (lojena Talgkerze, Unschlittkerze, parafinska Paraffinkerze, stearinska Stearinkerze, voščena Wachskerze); ki se prinese v dar: religija die Opferkerze
papeževa sveča rastlinstvo, botanika Großblütige Königskerze
… sveče Kerzen-
(ogorek der Kerzenstummel, stenj der Kerzendocht)
pri sveči/svečah bei Kerzenlicht, im/beim Kerzenschein, bei Kerzenbeleuchtung
figurativno raven ko sveča kerzengerade
Zadetki iskanja
- svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower
lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle - svéča bougie ženski spol ; (tudi tehnika) ; (lojeva) chandelle ženski spol ; (oltarna) cierge moški spol
ledena sveča glaçon pendant
papeževa sveča (botanika) molène ženski spol, verbascum moški spol
parafinska sveča bougie de paraffine
stearinska sveča bougie stéarique (ali de stéarine)
raven kot sveča droit comme un cierge, tout droit
pri sveči pisati écrire à la (lumière d'une) bougie (ali chandelle)
pri sveči večerjati dîner aux chandelles
stroj za ulivanje svečč machine ženski spol à fondre les bougies - svéča bujía f (tudi teh, fiz)
(voščena, stearinska) sveča vela f
ledena sveča carámbano m, canelón m
oltarna sveča cirio m
velikonočna sveča (rel) cirio pascual
utrniti svečo despabilar
ulivati sveče fabricar (ali hacer) velas
lojena (parafinska) sveča vela de sebo (de parafina)
pri sveči a la luz da la vela
raven kot sveča derecho como una vela (ali como un huso) - svečárna chandlery; candle works pl
svečáva candlelight
ob, pri svečárni candlelight - svečáva luz f de vela
pri svečavi a la luz de la(s) vela(s) - svét, -a, -o saint, sacré
sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré - svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro
sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado - svétel bright, light; clear; arhaično lucent
pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking - svètel claro; luminoso; brillante
svetlo moder azul claro
svetlo pivo cerveza f rubia
svetla soba habitación f clara
svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
pri svetlem, belem dnevu en pleno día
svetel dan je ya es de día, es muy de día
svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz - svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide
svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
svetlo pivo bière blonde
svetla soba pièce claire
svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
svetli trenutki moments lucides
pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire - svetílka lampe ženski spol ; (laterna) lanterne ženski spol ; (cestna svetilka na plin, električna) réverbére moški spol (à gaz, électrique) ; (na ladji) fanal moški spol
kremenčeva svetilka lampe à (tube de) quartz
namizna svetilka lampe de table
signalna svetilka lampe de signalisation, signal (ali avertisseur) lumineux
svetilka slepica lanterne sourde
stoječa svetilka lampadaire moški spol
stropna svetilka plafonnier moški spol
varnostna svetilka (rudarska) lampe de sûreté (ali de Davy, des mineurs)
viseča lampe de suspension
žepna svetilka lampe de poche
svetilka na karbid (na špirit) lampe à acétylène (à alcool)
svetilka na živosrebrno paro lampe à vapeur de mercure
pri svetilki à la (lueur, lumière de la) lampe - svetílka lámpara f , (cestna) farol m
svetilka na ladji farol m
kremenčeva svetilka (med) lámpara de cuarzo
signalna svetilka lámpara de señales
nočna svetilka lamparilla f
svetilka slepica linterna f sorda
žepna svetilka lámpara (ali linterna) (eléctrica) de bolsillo
pri svetilki a la luz de la lámpara
stoječa svetilka lámpara vertical (ali de pie)
stropna (varnostna) svetilka lámpara de techo (de seguridad) - svetlóba light
dnevna svetlóba daylight
sončna svetlóba sunshine
pri svetlóbi sveče by candlelight, by the light of a candle
ne jemlji mi svetlóbe (= pojdi mi z luči)! get out of my light! - svetníški de santo
svetniški sij aureola f (tudi fig), nimbo m
obdati s svetniškim sijem aureolar (tudi fig), nimbar
svetniška slika imagen f (de santo)
svetniška skrinja (pri oltarju) camarín m; urna f - svít (-a) m
1. (jutranji) aurora, alba
2. chiarore, lume:
brati pri bledem svitu sveče leggere al fioco lume della candela - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkpartija šaha ▸ sakkjátszmaljubitelji šaha ▸ sakkrajongókekipni šah ▸ csapatsakkfigura pri šahu ▸ sakkfiguraučenje šaha ▸ sakk-tanulásigranje šaha ▸ sakkozásigrati šah ▸ sakkozikturnir v šahu ▸ sakktornaprvak v šahu ▸ sakkbajnokženski šah ▸ női sakkmoški šah ▸ férfi sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah
2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblažepni šah ▸ zsebsakkMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura
3. (položaj v igri) ▸ sakknapovedati šah ▸ sakkot adFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat
4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahvladavina šaha ▸ sah uralmastrmoglavljenje šaha ▸ sah bukásapadec šaha ▸ sah bukásairanski šah ▸ iráni sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia. - šahovska simultanka stalna zveza
(pri šahu) ▸ szimultán sakk - šánsa chance ženski spol , perspective ženski spol , espérance ženski spol , occasion ženski spol , possibilité ženski spol
brez šans sans aucune chance de succès, sans espoir, voué à l'échec, vain
dati komu še eno šanso donner une dernière chance à quelqu'un
imeti šanse pri kom avoir des chances auprès de quelqu'un