Franja

splȁviti -īm
1. splaviti, splakniti: sadržina kanala splavi se s vremena na vreme vodom
2. pri mlatvi odmesti slamo z žita: splaviti slamu sa žita
3. posneti smetano: splaviti mlijeko; splavljeno mlijeko posneto mleko
4. prekovati: splaviti mačeve na raonike
5. zavariti: splaviti sjekiru

splinter-bar [splíntba:] samostalnik
vaga pri vozu

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

spot cash [spɔ́tkæš] samostalnik
ekonomija plačilo (v gotovini) pri izročitvi blaga, takojšnje plačilo

spot prices [spɔ́tpraisiz] samostalnik
množina cene pri takojšnjem plačilu v gotovini

squash¹ [skwɔš]

1. samostalnik
zmečkanje, stisnjenje; nekaj zmečkanega
figurativno kaša
pogovorno gneča, množica, kup (ljudi); sadni sok; zvok ali šum, ki ga pri padcu povzroči mehak predmet (mehka žoga iz gume ipd.)

lemon squash pijača iz limoninega soka in sode

2. prehodni glagol
zmečkati, zdrobiti v kašo; sploščiti, zgnesti; izžeti
figurativno utišati (koga) s spretnim odgovorom; (v kali) zadušiti
neprehodni glagol
gaziti (z nogami), bresti; gnesti se, prerivati se, biti zmečkan, zmečkati se

to squash s.o.'s hopes uničiti komu upanje
that reply squashed him ta odgovor mu je končno zaprl usta

srèdica ž
1. sredica: sredica kruha
2. srčika, notranji listi pri zelju, solati itd.

staatsleitend Entscheidung: pri vodenju države

Stabiae -ārum, f Stábije, mesto v Kampaniji južno od Pompejev, ki ga je skupaj s Pompeji in Herkulaneom (Herkulanejem) l. 79 zasulo ob izbruhu Vezuva: O., Col., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Stabiānus 3 stábijski, stabijánski: litus Sen. ph.; subst. Stabiānum -ī, n

1. Stabijsko (ozemlje), Stabijánsko: in Stabiano Plin.

2. (Marijev) podeželski dvorec (podeželsko posestvo) pri Stabijah: Ci. ep.

stabiliō -īre -īvī -ītum (stabilis)

1. utrditi (utrjati, utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), narediti (delati) kaj stabilno, stabilizirati: Enn. ap. Ci., Lucr., Col. idr., (sc. stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., stabiliendae navis causā L. da bi ladja dobila trden položaj, stabilire dentes mobiles Plin.

2. metaf. utrditi (utrjati, utrjevati), ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati) pri moči, vzdrževati, (za)varovati, (o)krepiti (okrepljati, okrepljevati), okovariti (okovarjati): Pl., Plin. idr., Tullius, qui libertatem civibus stabiliverat Acc. ap. Ci., stabilire rem publicam, leges Ci., nisi haec urbs stabilita tuis consiliis erit Ci., hoc probe stabilito et fixo Ci. če ta stoji trdno (neovržno, neovrgljivo), stabilire pacem et concordiam S. fr., libertatem L., regnum Cu., aliquem ad retinendam patientiam Gell. utrditi (utrjevati) koga pri ohranjanju potrpežljivosti, narediti (delati) koga vztrajno potrpežljivega.

Opomba: Sinkop. impf. stabilībat: Enn.

stage-fright [stéidžfrait] samostalnik
trema, igralčev strah pri nastopanju na odru (zlasti prvikrat); govorniška trema

stake³ [stéik] samostalnik
vložek (zastavek) (pri igri, pri stavi)
figurativno interes, delež
množina vloženi denar v stave pri konjskih dirkah; nagrada, dobiček; konjske dirke
figurativno rizik, tveganje, nevarnost

consolation stakes tolažilna dirka (ki se je lahko udeležé vsi konji)
maiden stakes dirka le s konji, ki še niso nikoli zmagali
trial stakes poskusne dirke
to be at stake biti na kocki (v nevarnosti, v vprašanju)
what is at stake? za kaj gre?
to have a stake in biti materialno zainteresiran v
to sweep the stakes dobiti vse stavne vložke (na dirki), pospraviti ves dobiček

stake-boat [stéikbout] samostalnik
šport zasidran čoln, ki rabi za startno ali ciljno točko pri tekmi

stân m, mest. u stánu, mn. stȁnovi
1. stanovanje: izdaje se stan; tu ima stan za izdavanje; nestašica stanova; biti na -u kod koga; iznajmiti, unajmiti stan; dati komu stan i hranu; dvosobni, trosobni stan; prizemni stan; vječni stan grob
2. stan, štab: glavni stan prve armije
3. statve
4. poljska kolibica
5. pastirski stan
6. stan pri obleki

stanchion [stá:nšən]

1. samostalnik
opornik, steber; drog; (železen) drog v oknu; podboj; ročica pri vozu

2. prehodni glagol
podpreti z opornikom, ojačiti; privezati (žival) k drogu itd.

stand moški spol angleško tribuna za gledalce pri konjskih dirkah; strelišče; razstavni prostor

standing-desk [stǽndiŋdesk] samostalnik
miza, pri kateri stojimo (ne sedimo)

starójko m ljubk. pri poroki druga priča

staròsvat m pri poroki druga priča, stari svat

staròsvatiti -īm prositi koga za drugo pričo pri poroki, starosvatiti