Franja

rassis, e [rasi, z] adjectif uležan, ne več svež; figuré umirjen, miren, premišljen, uravnovešen

du pain rassis star, ne več svež kruh

rater [rate] verbe transitif zgrešiti (cilj), ne zadeti; figuré zamuditi, ne narediti; verbe intransitif spodleteti, ne uspeti; ne se sprožiti (puška), odpovedati

mon revolver a raté revolver se mi ni sprožil
le coup de fusil a raté puška se ni sprožila
l'affaire a raté zadeva je spodletela
ça n'a pas raté to je bilo treba pričakovati, to je bilo neizogibno
le chasseur a raté un lièvre lovec je zgrešil zajca
rater un devoir slabo opraviti nalogo
rater une occasion, son train zamuditi priložnost, svoj vlak
rater sa vie ne uspeti, falirati v življenju
ne pas rater quelqu'un (familier) ostro okregati, ošteti, kaznovati koga
(familier, ironično)

il n'en rate pas une (figuré) ne neha streljati kozlov

razkmétiti se -im se raseljačiti se, ne biti više seljak

razmimoíći se -òīđēm se
1. raziti se: tu su se naši putevi razmimoišli
2. zgrešiti se: mi smo se na putu razmimoišli
3. ne se ujemati, biti drugačnih misli: mi smo se razmimoišli u idejama

razonegáviti -im glagol sa širokim značenjem, može da zamijeni bilo koji glagol kada ne želimo preciznije istaći glagolsku radnju, može značiti razriješiti, razrešiti, završiti i sl.

rebuter [rəbüte] verbe transitif (gladko) odbiti, zavrniti; ne sprejeti; odvtniti od, zastuditi, zagabiti; vzeti pogum (quelqu'un komu); ostrašiti, navdati z antipatijo

rebuter les offres odbiti ponudbe
ce travail rebute to delo je odvratno, zoprno
se rebuter izgubiti pogum, dati se ostrašiti
rien ne le rebute nobena stvar mu ne vzame poguma, ga ne ostraši

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

recelar bati se; sumiti, ne zaupati; domnevati

recelarse (de) sumiti nekaj, bati se

rechtsunkundig ki se ne spozna na pravne zadeve

reclāmātiō -ōnis, f (reclāmāre) protivzklik(anje), proti(za)klic, krik nezadovoljstva, klicanje „(da) ne“, zanikanje, oporekanje, ugovor, ugovarjanje, prereka(nje): Aug., praeclare et loco, Quirites, reclamatione vestra factum pulcherrimum Martialium comprobavistis Ci., auditisne reclamationem omnium qui adsunt? Ap.

re-clāmō -āre -āvī -ātum (re in clamāre)

1. klicati komu (nas)proti, klicati proti čemu, (glasno) klicati (vpiti) „(da) ne“, (glasno) nasprotovati, (glasno) ugovarjati, (glasno) oporekati, (glasno) upirati se, (glasno) pobijati kaj, kriče kazati svoje nezadovoljstvo (svojo nevoljo): vehementer ab omnibus reclamatur Ci.; z dat.: Plin. iun. idr., ei reclamare, eius promissis reclamare Ci.; z ACI: Suet. idr., reclamant omnes vindicandam iniuriam Ph.; z odvisnim finalnim stavkom: iudices, ne is iuraret, reclamasse Ci.; z neodvisnim (direktnim) govorom: ubi coepi crimen attingere, reum destinare, adhuc tamen sine nomine, undique mihi reclamari Plin. iun., tunc praetorem ei, cuia res erat, dixisse advocatum eum non habere, et cum is, qui verba faciebat, reclamasset: „Ego illi … “ Gell.; s splošnim acc. = kaj v ugovor omenjati, ugovarjati: nunc de iis dicendum est, quae mihi quasi conspiratione quadam vulgi reclamari videntur Q.; z in z acc. kot jur. t.t. = zahtevati kaj, lastiti si kaj, prilaščati si kaj, polaščati se česa: ex possessione servitutis in libertatem reclamare Paul.; pren.: quoniam ratio reclamat vere Lucr. glasno nasprotuje.

2. pesn. metaf. odmevati, odjekati, odzivati se, oglašati se v odgovor (z dat.): scopulis illisa reclamant aequora V., plangoribus arva reclamant Stat., unique si quando canenti mutus ager domino reclamat Stat.

3. glasno klicati: dominam nomine reclamare Val. Fl., rursus Hylan et rursus per longa avia Val. Fl.

recognizance [rikɔ́gnizəns] samostalnik
pravno pismena obveza; priznanje dolga; priznanica, obveznica, jamstvo, jamčevina; kavcija (vsota), ki jo plača tisti, ki se ne drži obveznosti

to enter into recognizance sodnijsko se obvezati

recordor -ārī -ātus sum (re in cor)

1. predočiti (predočati) si kaj na osnovi spomina = pomniti kaj, spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se, biti pomljiv, v spomin si priklicati (priklicevati) kaj, ne pozabiti (pozabljati) na kaj; abs.: recordari rursus in cor revocare est Varr., vobiscum ipsi recordamini Ci., reminisci et recordari Ci., ut recordor Ci., si recordari volumus Ci.; z obj. v acc.: Ap. idr., id Pl., belli casus C., tempus illud Ci., maiorum diligentiam Ci., externa lubentius … quam domestica Ci., vitam et naturam Ci., amissos Aus.; po skladu glag. memini tudi z gen.: recordemini illius L., Metelli Ci., flagitiorum suorum Ci., huius meriti in me Ci.; z inf. oz. ACI: Ci., L., O.; z de in abl.: velim scire, ecquid de te recordere Ci., de suis liberis aut parentibus recordari Ci., de ceteris Ci.; dopolnitev z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. idr., recordari, quae fuerit celeritas reditūs Ci., non recordor, unde ceciderim, sed unde surrexerim Ci., denique recordari debere, quā felicitate omnes incolumes essent transportati C.; dopolnitev s stavkom s quod in cj.: recordatus, quod (da) nihil cuiquam toto die praestitisset Suet.; dopolnitev z ACI: recordari hoc genus poenae … esse usurpatum Ci., eadem se perpessos esse C., Teucros a sanguine Teucri ducere principium O., primo Punico bello classibus certatum (sc. esse) L.

2. pesn. pomisliti (pomišljati) na kaj, vzeti (jemati) si kaj k srcu: quae sum passura, recordor O., omnium captivitatem et miserrimam servitutem Iust.

recourse-back [rikɔ́:sbæk] samostalnik
postavitev zahteve za izplačilo zneska, navedenega na čeku, če ga ne plača glavni porok

re-cūsō -āre -āvī -ātum (re in causa; prim. accūsō, excūsō)

1. odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), ne hoteti, braniti se, ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), nasprotovati, ne spreje(ma)ti, upreti (upirati) se, ugovoriti (ugovarjati), protestirati: iudicium fiat statim; non recusamus Ci., nullo recusante N. brez slehernega ugovora, non recuso, non abnuo Ci.

1. z obj.: mortem, laborem recusare C., dicendi periculum Ci., supplicium, alimenta, dominum O., deditionem, condiciones pacis L.; pesn.: genua cursum recusant V. odpovedo, non recuso hoc munus Ci. ne odklanjam = prevzamem, Ci.; z inf. (klas. nav. za zanikanim glag.): O., V., Cu., Sen. rh., Plin. iun. idr., non recusare mori C., recusantes abdicare se magistratu L., sedes vitiosam ferre recusant H.; z ACI (poznolat.): Mart., Plin. idr., Velinum lacum obstrui recusantes T.; z dvojnim acc.: populum disceptatorem non recuso Ci. kot razsodnika, recusare aliquam uxorem Ter.; dopolnilo z de in abl.: iniquum est de stipendio recusare C. zaradi … , de iudiciis transferendis recusare Ci.; z ne za trdilnim glag.: sententiam ne diceret, recusavit Ci. branil se je povedati, illud recusavit, ne postularent N. da bi zahtevali; za zanikanim glag. quin ali quominus: Pl., N., L. idr., non recusasse, quin acciperet Ci., neque tamen recusare (sc. Germanos), si lacessantur, quin armis contendant C., non recuso, quominus legant Ci., neque recusaturos, quominus perpetuo sub illorum dicione atque imperio essent C.

2. occ. z razlogi odbi(ja)ti, utemeljeno zavrniti (zavračati) = spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti: mendacium nativitatis recusare Tert., sed recti finemque extremumque esse recuso Pers.; poseb. kot jur. t.t. tožbo odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), prigovoriti (prigovarjati) čemu, ugovoriti (ugovarjati), upreti (upirati) se, nasprotovati, protestirati, ograditi (ograjevati) se proti čemu, od česa: Q., num quid recusas contra me? Pl., quoniam satis recusavi Ci., cum reus recusare vellet; z ACI: cum recusare vellet, sub usuris creditam esse pecuniam Icti.

reflectionless [riflékšənlis] pridevnik
ki ne odraža, je brez odseva, brez refleksa

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

refuse¹ [rifjú:z] prehodni glagol & neprehodni glagol
odkloniti, odbiti, zavrniti, odreči; ne hoteti uporabiti; odvreči; odbiti (snubca, ženitno ponudbo), dati "košarico"; upirati se, braniti se, reči ne; (o konju) ne hoteti preskočiti ovire; (o kartah) ne odgovoriti na barvo, ne prinesti izigrane barve
arhaično zatajiti (svoje ime)

to refuse a candidate (help, an invitation, an offer) odkloniti kandidata (pomoč, povabilo, ponudbo)
to refuse a chance ne izrabiti priložnosti
to refuse a request odbiti prošnjo
I refuse to believe ne maram verjeti, preprosto ne verjamem
he refused to stay branil se je, ni hotel ostati
tho horse refused the fence konj ni hotel preskočiti zapreke
we have been refused odklonili so nas

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

re-fūtō -āre -āvī -ātum (prim. cōn-fūtō)

1. odbi(ja)ti, nazaj (po)gnati, nazaj tirati, nazaj tiščati, odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati): nationes bello Ci.

2. metaf.
a) odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči (zametati), zaničevati, ne marati: virtutem aspernari ac refutare Ci., cupiditatem alicuius Ci., clamorem Ci., vitam S. fr.
b) kako trditev zavrniti (zavračati) kot napačno = ovreči (ovračati), spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti), zanikati (zanikovati, zanikavati), ne prizna(va)ti: quae a me dicta sunt, non refutabis Ci., oratio re magis quam verbis refutata Ci., Fors dicta refutet ! V. Usoda, odvrni … = Usoda, ne zadeni … !; pesn. z ACI: si quis corpus sentire refutat Lucr.