Franja

zgrabiti koga za jajca frazem
neformalno, grobo (izvajati moč nad kom) ▸ markában tart valakit, szorongatja valaki tökeit
"Ni treba skrbeti," pove Tyler. "Gospod policijski pooblaščenec ne bi smel delati težav," nadaljuje, "zdaj smo ga zgrabili za jajca." ▸ „Ne kell aggódni” – mondja Tyler. „A rendőrfőnök úr nem fog gondot okozni” – folytatja –, „a markunkban van”.

zgradíti (-ím) | zgrajeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. costruire, edificare; gettare; fare:
zgraditi hišo, cesto, most costruire una casa, una strada; costruire, gettare un ponte
lastovke so (si) zgradile gnezdo v hlevu le rondini si son fatte il nido nella stalla
pren. zgraditi temelje gospodarstva gettare le fondamenta dell'economia

2. (izdelati celoto) costruire; formare, strutturare:
zgraditi elektronski mikroskop costruire un microscopio elettronico
pregledno zgraditi stavek formare, strutturare perspicuamente una frase

3. pren. zgraditi na edificare, fondare su:
zgraditi družbo na demokratičnih načelih edificare la società su principi democratici
zgraditi zakon na ljubezni fondare il matrimonio sull'amore

B) zgradíti se (-ím se) perf. refl. crearsi, formarsi:
nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska sull'Europa Centrale si è creato un fronte di alta pressione

zgrážati se to be shocked (ali scandalized), to feel disgust at, to abhor, to detest, to feel repugnance (ali loathing), to be revolted by, to become indignant

globoko se zgrážati se nad čim, nad kom to be highly indignant at something, to be most disgusted with someone

zgrážati se (-am se) imperf. refl. scandalizzarsi:
zgražati se zaradi goljufije, nad nespodobnimi slikami scandalizzarsi della truffa, delle fotografie oscene

zgrážati se

zgražati se nad kom indignarse contra (ali con) alg; escandalizarse (nad de)

zgrínjati (-am) | zgrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. stendere, distendere

2. ammucchiare, ammassare:
zgrinjati bogastvo ammassare un patrimonio

B) zgrínjati se (-am se) | zgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. accumularsi, addensarsi:
nad dolino se zgrinjajo temni oblaki sulla valle si addensano fosche nubi

2. affollarsi; riversarsi:
meščani so se zgrnili na ulice i cittadini si riversarono nelle vie

zijáti (-ám) imperf.

1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta

2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zjókati se (-am se) perf. refl. scoppiare in pianto, piangere:
zjokati se kot otrok piangere come un bambino
zjokati se nad svojo usodo piangere, rimpiangere il proprio destino

zlíti (-líjem) | zlívati (-am)

A) perf., imperf.

1. versare:
zliti mleko v lonec versare il latte nella pentola
pren. zliti vase bere, scolare
pren. zliti jezo na koga, nad kom riversare la propria collera su qcn.

2. trasfondere, infondere:
zliti svoja čustva v pesmi trasfondere i sentimenti in poesia

B) zlíti se (-íjem se) | zlívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. confluire; convergere; riversarsi

2. fondersi:
barve, zvoki se zlijejo i colori, i suoni si fondono

3. pren. affluire, riversarsi:
demonstranti so se zlili na trg i dimostranti si riversarono nella piazza

4. impers. spiovere, cessare di piovere:
vedriti, dokler se ne zlije mettersi al riparo finché non smetta di piovere

zlitina samostalnik
1. metalurgija (spojina dveh kovin) ▸ ötvözet
2. (mešanica; kombinacija) ▸ ötvözet, egyveleg, elegy
Še vedno ostaja zvest glasbenemu slogu, ki je svojevrstna zlitina makedonskih tradicionalnih ritmov in sodobnega rocka. ▸ Még mindig hű ahhoz a zenei stílushoz, amely a macedón hagyományos ritmusok és a modern rock sajátos ötvözete.
Natakar, z belimi rokavicami in brezhibno zlitino prezira in uslužnosti na obrazu, se skloni nad puding, ga prelije z žlico ruma in prižge vžigalico. ▸ A fehér kesztyűs pincér, arcán a lekicsinylés és a segítőkészség tökéletes egyvelegével, a puding fölé hajol, leönti egy kanál rummal és meggyújtja gyufával.
Tudi v tej knjigi gre za pripovedno alkimijo spominov, katerih rezultat je zlitina doživljenega in domišljenega. ▸ Ez a könyv is az emlékek elbeszélésének az alkímiájáról szól, melynek eredménye a megélt és a kitalált dolgok elegye.

zliva|ti (-m) zliti (langsam, immer wieder) gießen, schütten ➞ → zliti
zlivati ogenj in žveplo na (jemanden/etwas) begeifern
zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen
zlivati jezo nad sein Mütchen kühlen an

zmag|a ženski spol (-e …)

1. vojska der Sieg (tudi figurativno); -sieg (bliskovita Blitzsieg, končna Endsieg, Pirova Pyrrhussieg, volilna Wahlsieg)
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung (des), figurativno die Bezwingung (des)
boginja zmage die Siegesgöttin
slavolok zmage der Siegesbogen, Triumphbogen

2. šport der Sieg, der Gewinn
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung, der Triumph über
dvojna zmaga Doppelsieg
zmaga na domačem igrišču Heimsieg
zmaga na gostovanju Auswärtssieg
zmaga po točkah der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
zmaga v eni disciplini Einzelsieg
zmaga v etapi Etappensieg
zmaga v skupni uvrstitvi Gesamtsieg
navajen zmag sieggewohnt
brez zmage sieglos
možnost zmage die Gewinnchance
nagrada ob zmagi das Sieggeld
|
gotov zmage siegessicher, [siegesgewiß] siegesgewiss
izbojevati/slaviti zmago siegen, šport einen Sieg landen, triumphieren

zmága victory (nad over), conquest; triumph

zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day

zmága victoire ženski spol , triomphe moški spol

zmaga po točkah (šport) victoire aux points
Pirova zmaga (figurativno) victoire à la Pyrrhus
pomorska zmaga victoire navale
pijan od zmage enivré de sa victoire, grisé par la victoire, ivre de succès
slavolok zmage arc moški spol de triomphe
doseči zmago nad kom remporter la victoire sur quelqu'un, triompher de quelqu'un

zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita

zmágati vencer; triunfar

zmagati nad kom vencer a alg, triunfar de (ali sobre) alg; obtener la victoria, lograr el triunfo; salir vencedor (ali triunfante); (zlasti šp) ganar
zmagati s 4 : 3 (šp) ganar por cuatro (tantos) a tres
prišel sem, videl sem, zmagal sem vine, vi y vencí

zméda confusion; disorder; confusedness, trouble; mess; muddle; bewilderment; pogovorno mix-up, ZDA pogovorno muss, mash

zméda nad zmédo, skrajna zméda confusion worse confounded
napraviti strašno zmédo to make a fearful mess

zmŕdniti se zmrdováti se to grimace

zmŕdniti se, zmrdováti se nad čim to turn one's nose up at something, to pull faces at something

známenje (-a) n

1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali

4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia