Franja

im-molō (in-molō) -āre -āvī -ātum (in, mola) „u-móčiti“ =

1. posuti ali potresti z daritveno moko (mola salsa): Cat., immolare est molā — id est farre molito — et sale hostiam perspersam sacrare Fest.

2. sinekdoha darovati, žrtvovati; abs.: L., Val. Max., anguis Sullae adparuit inmolanti Ci., cum pluribus dis inmolatur Ci. če se žrtvuje; z obj.: Hirt., Val. Max., Aur., hostiae maiores … ad tibicinem immolabantur. Ci. med igranjem na piščal, animalia capta i. C., quidam immolavit verrem Herculi Ph., barbara consuetudo hominum inmolandorum Ci.; žrtev stoji v abl.: Macr. Iovi singulis bubus i. L., quibus hostiis cuique deo inmolandum sit Ci. kaj in komu je treba žrtvovati.

3. metaf.
a) o duhovni žrtvi: humilitatem animae suae Deo Tert. darovati, cui curia, cui populus suffragiis immolat Tert. se (u)klanja.
b) „smrti posvetiti“ = umoriti, usmrtiti: (mustela mures) immolatos … avidis dentibus capacis alvi mersit tartareo specu Ph., Pallas te hoc volnere inmolat V.

imperial¹ [impíəriəl] pridevnik (imperially prislov)
cesarski, vladarski, državni
figurativno kraljevski, veličasten
britanska angleščina zakonit (mere in uteži)

Imperial Institute državni zavod za trgovino med članicami angleškega imperija
imperial trade trgovina med članicami angleškega imperija
imperial preference sistem nižjih carin med članicami angl. imperija
Imperial Wizzard poglavar Kukluksklana v ZDA
medicina imperial section carski rez

im-plānus (in-plānus) 3 neraven; pl. subst. n: inter implana urbis Aur. med mestnimi višinami (vzpetinami).

implicātiō -ōnis, f (implicāre)

1. zaplet(anje), splet(ež): nervorum (med seboj) Ci.

2. metaf.
a) vpletanje: locorum communium Ci.
b) nered, zmedenost, zmeda, homatija: rei familiaris Ci., sine implicatione intellectus loqui Don.

imporcitor -ōris, m (imporcāre) vbrazditelj, zabrazditelj, neki bog, ki po P. F. dela gredice (porca) med brazdami ali (po drugih) nadzoruje vbrazditev (imporcāre) semena.

im-prīmīs, bolje in prīmīs „med prvimi (prvim)“ = pred vsem(i) drugim(i), pred vsem(i), posebno, zlasti, (po)največ: Ci., S., N. idr.; glede na asimilacijo prim. im-būrim.

inambulātiō -ōnis, f (inambulāre)

1. hoja gor in dol, sprehajanje ali prestopanje (med govorom): Corn., non multa iactatio corporis, … nulla inambulatio … Ci.; pesn.: lecti argutatio inambulatioque Cat. zibanje, veganje.

2. meton. sprehajališče: Vitr., Plin.

Inbetriebsetzung, die, zagon; pogon (vor Inbetriebsetzung pred pogonom, bei Inbetriebsetzung med pogonom)

incassare

A) v. tr. (pres. incasso)

1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek

2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek

3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine

in-cēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. (pri)korakati, prihajati, hoditi: Pl., Ter., L., T., Sen. rh., Iuv. idr., non ambulamus, sed incedimus Sen. ph. hodimo z umerjenimi koraki, mediā socios incedens nave per ipsos V., regina Dido ad templum incessit V., beluam, quacumque incederet, omnia arbusta pervertere Ci., pedibus i. Iust., Suet., Plin. iun. peš; pesn.: incedunt pueri V. (o jezdecih) „prihajajo“; pren.: malitiae lenonis contra incedam Pl. se bom ustavil. Nav. se označuje način nastopanja, in sicer deloma s predik. določili, deloma z adv.: predikativno: quam taeter incedebat Ci., vagus incedit O., superbus i. H., etiam si pedes incedat L. peš, incedunt per ora vestra magnifici S. v največjem sijaju, košato, incedo … regina V. kot kraljica; adverbialno: caute i. Pl., magnifice i. L. mogočno, ponosno, i. molliter O. lahkotno (rahlo) hoditi (stopati), i. durius O. trdo (neokretno, okorno, nerodno) hoditi = hlačati, klestiti; z adv. acc.: grandia i. Amm. široko stopati, pednjati.

2. occ. (vojaško) prihajati, primikati se, hoditi, stopati, korakati, marširati: Cu., S. idr., incessit deinde, qua duxit praedae spes, victor exercitus L., castra mota sunt et agmen incedere coepit L., segnius incedebant Hispanorum signa L., incessit dux itineri et proelio T. za pot in boj pripravljen. Na vprašanje kam?: ad portas urbis i. L., in Romanos acrius i. S.

3. metaf. (sploh) priti (prihajati), prignati se, nastopiti (nastopati), nasta(ja)ti, zače(nja)ti se: Sil., Mel., ubi crepusculum incessit Col. ko se je zmračilo, postquam tenebrae incedebant T., foedum anni principium incessit T., ubi Romam legati venere, tanta commutatio incessit S., ubi pro modestia … vis incedebat T., cum tanta incessit in ea castra vis morbi L. je prišla nad … , je napadla … , pestilentia incesserat … in Romanos L.; occ.
a) (o govoricah) širiti se, iti: occultus rumor incedebat ea fieri haud invito imperatore T., toda: undique nuntii incedunt T. prihajajo.
b) (o afektih, čustvih) razširiti se, nastopiti, nastati, pojaviti se: incessit timor alicuius rei C., L. razširil se je strah na kaj, ubi formido illa decessit mentibus, lascivia atque superbia incessere S., incessit cupido (spes) z ACI: Cu., T., religio deinde incessit eos vitio creatos esse L.
c) z dat. personae: nad koga priti, napasti, obiti, obstreti, spreleteti, prevzeti: cura patribus incessit L., animis incessit formido Cu., incedebat deterrimo cuique licentia … T.

— II. trans.

1. iti -, stopiti kam: scaenam, maestos locos T., fontem … nando T.

2. metaf. (o čustvih, afektih) = s pomenom, navedenim pod I., 3., c): incessit omnes admiratio viri L. vse je prevzelo, vse je navdalo, patres timor i. L. je obšel, animos desperatio Cu., ipsum cupido incesserat urbis potiundae L., legiones seditio incessit T. med legijami se je razširil duh upora; podobno: eum valetudo adversa incessit T. bolehnost ga je napadla (je prišla nadenj).

Opomba: Sinkop. pf. incēstī: Pl.

incestueux, euse [ɛ̃sɛstüö, z] adjectif krvoskrunski, krvosramen; masculin, féminin krvosramnik, -ica

couple masculin incestueux krvosramna dvojica
amour masculin incestueux entre frère et sœur krvosramna ljubezen med bratom in sestro
fils masculin incestueux sin iz krvoskrunskega razmerja

incudine f

1. nakovalo

2. anat. nakovalce
PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja

incuneare

A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)

B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove

indépendant, e [-dɑ̃, t] adjectif neodvisen, samostojen; svobodoljuben

nation féminin indépendante neodvisen, svoboden narod
artiste masculin indépendant svoboden umetnik
chambre féminin indépendante soba s posebnim vhodom
ces questions sont indépendantes les unes des autres ta vprašanja niso povezana med seboj

indicírati indiciar ; med indicar ; (dati na indeks) poner (ali meter) en el Indice

indiciran indiciado, med indicado

Indijski ocean stalna zveza
(ocean med Afriko in Avstralijo) ▸ Indiai-óceán

Indus -ī, m (Ἰνδός)

I. rečno ime Ind, in sicer

1. glavna reka v indijskem Pandžabu, zdaj Sind: Ci., O., Cu., Iust., Vitr.

2. mejna reka med Karijo in Frigijo v Mali Aziji blizu Cibire, sicer imenovana tudi Calbis (Κάλβις), zdaj Quingi ali Tavas: L., Plin.

— II. adj. Indus 3 indijski: Cat., Iuv., dentes O. slonovi zobje (okli), Indum ebur V., conchae Prop. biseri.

— III. subst. Indus -ī, m Ind, Indijec (iz Indove in Gangesove doline = iz Hindustana): Ci., Cu., Cat., Iuv., Mel., erat Indus Athis, quem flumine Gange Limnate(?) peperisse creditur O., positosque sub ignibus Indos sidereis transit O.; sg. kolekt.: avertis Romanis arcibus Indum V., pa tudi = „kornak“, indijski slonovodja: Indus ab elephanto deiectus L.; sinekdoha: Nilus ... devexus ab Indis V. od Etiop(ij)cev, turifer Indus (kolekt.) O. Arabec. Od tod subst. India -ae, f Indija: Cu., Cat., V., Plin., Mel., Col., Iust., citerior, alterior Ci. (tostran, onstran Gangesa); adj. Indicus 3 indijski: ebur H., scuta Cu., tigris Iuv., elephantus, elephanti Ter., mare Plin., dens, pecus Mart., imperator Lact., (Bacchus) victoria (Bacchi) Lact.; od tod zopet subst. Indicum -ī, n indigo (višnjeva barva): Plin., color Indicus Vitr.

industrial¹ [indʌ́striəl] pridevnik (industrially prislov)
industrijski, obrten; obratni

industrial art umetna obrt
industrial accident obratna nezgoda
industrial alcohol denaturiran alkohol
ameriško industrial association industrijska strokovna zveza
industrial bonds industrijski vrednostni papirji
industrial court gospodarsko razsodišče
industrial disease poklicna bolezen
ekonomija industrial division industrijska veja
industrial engineering industrijsko organizacijsko planiranje
industrial medicine obratna medicina
ameriško, ekonomija industrial partnership delež delavcev pri dobičku
pravno industrial property obratna lastnina (patenti itd.)
industrial psychology industrijska psihologija
ekonomija industrial relations odnosi med delodajalci in delavci
zgodovina industrial revolution industrijska revolucija
industrial school industrijska šola; vzgojni zavod, poboljševalnica
ameriško industrial trust družba za financiranje industrije
ekonomija industrial union delavski sindikat

Industriellenkreise, pl, in den Industriellenkreisen med industrijci

indūtiae -ārum, f (iz pt. *in-dūtus, sor. z bellum, pravzaprav „nebojevanje“, „nezavojščitev“, „nesovraštvo“)

1. premirje: C., N., indutiae sunt pax castrensis paucorum dierum Varr., pax negata, indutiae biennii datae L., XXX dierum indutiae pactae erant cum hoste Ci., per indutias S., L. v času premirja, med premirjem, indutias facere Ci. skleniti, ind. in centum annos, in tempus L., indutias pacisci Cu., agitare S., condicere Iust., inire Plin. iun., rumpere Iust. tacitae Iust.

2. metaf. mir, odmor, tišina: Ter., in foro Plin. iun., noctis Ap., aerumnarum Amm., quiescendi Amm., per indutias naturae conquiescentis Amm. (o spanju), cum nullae darentur indutiae Amm. ker se nisem smel obotavljati, i. litium Pl.; occ. rok pri plačevanju davkov (še zdaj it. indugio): Cass.