Franja

Zadetki iskanja

  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tikati se (tiče se)

    1. koga: (biti stvar koga) (jemanden) betreffen, (jemandes) Sache sein; (brigati) (jemanden) angehen (malo wenig, močno viel, nič nichts angehen; kaj se me to tiče! was geht mich das an!)

    2. koga/česa: (zadevati) (jemanden/etwas) anbetreffen, anbelangen; (prizadevati) tangieren

    3.
    kar se mene tiče was mich anbetrifft, menim: ich für meine Person, meinerseits, ich für mein Teil, lahko to narediš: von mir aus

    4.
    kar se tiče … (zastran, v pogledu) hinsichtlich (des)
    kar se tega tiče … diesbezüglich (möchte ich) …
    kar se tiče … -mäßig
    (sil/moči kräftemäßig, teže gewichtsmäßig, razvoja entwicklungsmäßig), in …-sachen, -dingen (denarja in Geldsachen, gospodarstva in Wirtschaftsdingen, vere in Glaubensdingen), -lich (okusa geschmacklich, roka/rokov terminlich)
  • tile1 [táil] samostalnik
    (strešna) opeka; pečnica, ploščica iz emajla, kahlica; plošča iz opeke (za oblaganje poda itd.)
    pogovorno cilinder (pokrivalo)

    Dutch tiles pobarvana opeka
    to be (out) (up)on the tiles sleng zanikrno, razuzdano živeti
    he has a tile loose sleng on je malo trčen (prismojen), pri njem v glavi ni vse v redu
  • timbre [tɛ̃brə] masculin

    1. znamka; (= timbre-poste) poštna znamka; kolek; žig; štampiljka

    2. zvonec; zvok; barva glasu ali zvoka

    3. populaire glava

    timbre de bienfaisance znamka v dobrodelne namene
    timbre en caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
    timbre antituberculeux protituberkulozna znamka
    timbre dateur, à dater žig z datumom
    timbre électrique, de bicyclette električni zvonec, zvonec na biciklu
    timbre vignette znamka za zalepljenje pisma
    timbre humide, sec mokri, suhi žig
    droit masculin de timbre kolkovina
    collection féminin de timbres zbirka znamk
    voix féminin de timbre zvočen glas
    avoir le timbre fêlé (figuré) hiti malo trčen, prismojen
    apposer, oblitérer un timbre nalepiti, žigosati znamko
    faire collection de timbres-poste zbirati poštne znamke
    imprimer son timbre vtisniti svoj žig
  • tin1 [tin]

    1. samostalnik
    kemija kositer, cin; bela pločevina; pločevinka, konserva (škatla) iz pločevine
    sleng kovanci, cvenk

    tin and temper zlitina kositra in malo bakra
    tin box škatla iz pločevine
    tin can škatla, konserva; navtika, sleng rušilec
    tin cry tehnično pokanje pločevine, kadar jo upogibamo
    a tin of pineapple pločevinka ananasa
    tin fish mornarica, sleng torpedo
    tin god lažno božanstvo; malik; nadutež
    tin hat šaljivo jeklena čelada
    tin mine rudnik kositra
    tin moulder kositrar
    tin sheet plošča (bele) pločevine
    tin soldier vojak iz kositra, pločevine (igrača)
    tin wedding desetletnica poroke
    little tin gods nizki, a naduti uradniki
    petrol-tin ročka za bencin
    sardine-tin konserva za sardine
    that puts the tin hat on it! to je višek! to je res preveč!

    2. pridevnik
    kositren; pločevinast
    britanska angleščina konserven, konserviran
    figurativno manjvreden, nepristen, ponarejen
  • tirato agg.

    1. napet (tudi ekst.):
    espressione tirata utrujen videz, napet izraz

    2. pren. prisiljen:
    vita tirata bedno življenje
    essere tirati con qcs. imeti česa malo

    3. skop, stiskaški

    4. pren. živ; spodbujen:
    mercato tirato dalla domanda tržišče, ki ga oživlja povpraševanje
  • toccato agg.

    1. prizadet

    2. šport zadet

    3. poseben, čudaški, mahnjen, čez les, trčen:
    essere toccato nel cervello biti malo čez les
  • todo ves, cel; vsak; le, samo

    todo el (santo) día ves (božji) dan
    todo el mundo vsi; vsak
    todos los días vse dni, vsak dan
    todo los Santos vsi sveti (1. november)
    por todos los aspectos v vsakem pogledu
    todo un año celo leto
    es toda una clase on je razred zase
    todo lo bueno vse dobro
    todo lo más kvečjemu; vsekakor, na vsak način
    todo alumno (= todos los alumnos) vsak učenec, vsi učenci
    todo blanco ves (čisto) bel
    toda Yugoeslavia vsa Jugoslavija
    todo sumado kratko in malo, skratka
    todo cuanto, todo lo que vse, kar
    toda precaución es poca človek ni nikoli dovolj previden
    toda clase de excusas vsi mogoči izgovori
    a todo correr v polnem teku
    a todo costo ne glede na stroške
    a todo más kvečjemu
    a toda prisa v vsej naglici
    A todo pulmón na vse grlo (vpiti)
    a toda vela z razvitimi jadri
    con todo esto vendarle, navzlic temu
    de toda clase (ali especie) vsakovrsten
    de todas partes od vseh strani
    por (ali en) todas partes vsepovsod
  • todo moški spol celota

    eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
    todo se acabó sedaj je vse končano
    todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
    a todo z vso silo
    ante todo predvsem, zlasti
    antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
    con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
    de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
    del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
    acabar del todo popolnoma dokončati
    sordo del todo gluh kot kamen
    no es seguro del todo ni čisto gotovo
    después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
    en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
    en un todo popolnoma, absolutno; sploh
    por todo, por todas v celem
    hacer cara a todo na vse pripravljen biti
    jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
    perderlo todo vse izgubiti
    todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
    todos juntos vsi skupaj
    todos somos unos vsi smo enaki
  • tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

    1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

    2. metaf. pesn.
    a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
    b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
    c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.
  • too [tu:] prislov
    preveč, odveč, pre-
    pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

    too difficult pretežaven
    too hot prevroč
    too much preveč
    he, too, is away tudi on je odsoten
    quite too skrajno
    none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
    too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
    too much (of a good thing) preveč (dobrega)
    I am only too glad meni je le zelo drágo
    it's not too easy to ni tako lahkó
    this goes too far to gre predaleč
    I mean to do it too to nameravam tudi napraviti
  • tordu, e [tɔrdü] adjectif zvit, skrivljen, kriv; masculin, familier pokvečenec; norec, idiot

    jambes féminin pluriel tordues krive nclge
    il a l'esprit tordu on je čtidaški, malo nor je
    va donc, eh! tordu! beži, trapa (idiot)!
  • tourné, e [turne] adjectif obrnjen, ležeč (vers le nord proti severu); (mleko) skisan, sesirjen; (vino) skisan, pokvarjen

    bien tourné lepo raščen, figuré dobre volje
    mal tourné izrojén; neroden
    avoir la tête tournée biti malo trčen, prismojen
  • trace1 [tréis] samostalnik
    sled; stopinja; kolesnica, kolovoz, tirnica
    figurativno sled, znak, (pre)ostanek
    ameriško steza markirana pot; osnovni načrt, skica, tloris; malenkost, majhna količina

    to be hot on the trace of s.o. biti komu za petami, preganjati koga
    he has no trace of humour niti malo humorja ni v njem
    his face bore traces of his grief njegov obraz je nosil (kazal) sledove žalosti
  • traja|ti (-) dauern
    dolgo trajati lange dauern, andauern, anhalten, zaloge: vorhalten
    še naprej trajati anhalten, fortdauern
    (biti trajen) von dauern sein
    malo trajati nicht von Dauer sein
    trajati dlje od (etwas) überdauern
    če traja …dalj časa bei längerer Andauer des …
    trajati dosti časa zeitgreifend sein
    ki traja različno dolgo von unterschiedlicher Dauer
    ki še traja dež ipd.: anhaltend
    medtem ko je trajala igra während der Spieldauer
  • trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

    to mi traja predolgo I can wait no longer
    to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
    to traja že nekaj let this has been going on for a few years
    to bo dolgo trajalo it will take along time
    to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
    to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
    prelepo, da bi trajalo too good to last
    dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
    kratko, malo časa trájati to be of short duration
    vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
    potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
    ta igra nam traja predolgo we find this play too long
    trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
    naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span
  • travel2 [trævl] prehodni glagol
    potovati (zlasti daleč, v tujino); voziti se; potovati poslovno
    ekonomija potovati kot trgovski potnik
    figurativno klatiti se, iti sem in tja; širiti se (o svetlobi); razprostirati se, raztezati se; hitro se gibati, teči, premikati se, drveti
    prehodni glagol
    prepotovati, prehoditi
    ekonomija prepotovati (področje) kot trgovski potnik

    to travel by boat (air, rail) potovati z ladjo (letalom, železnico)
    to travel for one's health (pleasure) potovati zaradi zdravja (za zabavo)
    to travel light potovati brez (ali z malo) prtljage
    he travels in silks on je trgovski potnik za svilo
    the crane travels along the rails tehnično žerjav se premika po tračnicah
    sound travels faster in water than in air zvok se širi hitreje v vodi kot v zraku
    to travel Europe from end to end prepotovati Evropo od enega konca do drugega
  • tŕčen

    on je malo tŕčen (figurativno) (žargon) he has a screw loose
  • très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

    très peu zelo malo
    un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
    elle est déjà très femme ona je že prava ženska
    j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
    faites très attention! zelo pazite!
    j'en ai très envie tega si zelo želim
    être très au courant biti zelo na tekočem
    c'est très dommage to je zelo škoda
    avoir très sommeil biti zelo zaspan
  • Triller, der, (-s, -) Musik trilček, trilec; figurativ einen Triller haben biti malo čez les