Franja

Zadetki iskanja

  • barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

    se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
    on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
    j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
    le temps se barbouille vreme se kazi
  • barca1 f

    1. čoln, barka:
    barca da pesca ribiška barka
    barca da diporto športni čoln
    barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
    andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati

    2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
    fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki

    3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
    mandare avanti la barca prebijati se
    la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
    siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši
  • baročen pridevnik
    1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokk
    baročni dvorec ▸ barokk kastély
    baročni oltar ▸ barokk oltár
    baročni slikar ▸ barokk festő
    baročna freska ▸ barokk freskó
    baročni kipar ▸ barokk szobrász
    baročna cerkvica ▸ kis barokk templom
    baročna arhitektura ▸ barokk építészet
    baročna palača ▸ barokk palota
    baročna cerkev ▸ barokk templom
    baročni slog ▸ barokk stílus
    baročna fasada ▸ barokk homlokzat
    baročna glasba ▸ barokk zene
    baročno stopnišče ▸ barokk lépcsőház
    Od neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
    Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
    Povezane iztočnice: baročna trobenta

    2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokk
    baročna postava ▸ barokkos alkat
    Če imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.
    baročna ženska ▸ barokk testalkatú nő, molett nő, teltkarcsú nő
    Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

    3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
    Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.
  • barométer baromètre moški spol

    živosrebrni barometer baromètre à mercure
    stanje barometra hauteur ženski spol barométrique
    barometer pada le baromètre baisse
    barometer se dviga (raste) le baromètre monte
    barometer kaže na spremenljivo, dež, lepo le baromètre est au variable, à la pluie, au beau (fixe)
  • baromètre [-mɛtr] masculin barometer

    baromètre altimétrique višinomer
    baromètre anéroïde aneroidni barometer
    baromètre à mercure živosrebrni b.
    le baromètre monte, descend, est au beau fixe, à la pluie, au variable, à la tempête barometer se dviga, pada, kaže stalno lepo, dež, spremenljivo, nevihto
  • barouf(le) [baruf(l)] masculin, populaire hrup, kraval

    faire du barouf(le) hrupno protestirati
  • barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

    barre fixe telovadni drog
    barre de chocolat rebro čokolade
    barres parallèles bradlja
    barre d'or palica zlata
    barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
    barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
    assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
    avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
    être à la barre biti pri krmilu
    c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
    être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
    (commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
    avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
    tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
    donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
    traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče
  • barrer [bare] verbe transitif zapreti (cesto), zapahniti (vrata), zajeziti (reko), barirati (ček), prečrtati (besedo); marine krmariti

    se barrer (populaire) izginiti, popihati jo
    barrer le passage, la route à quelqu'un, barrer quelqu'un komu pot zapreti, polena mu pod noge metati
    barrer une ligne prečrtati vrstico
    il s'est barré à toutes jambes popihal jo je, kot so ga noge nesle
  • barricata f barikada:
    combattere sulle barricate boriti se na barikadah
    fare le barricate pren. upreti se, iti na barikade
    essere dall'altra parte della barricata pren. biti na nasprotni strani
  • bárva color m (f) ; (snov) colorante m , pintura f ; (za blago, lase) tinta f ; (pri kartah) palo m

    akvarelna (anilinska, oljnata, pastelna, tempera, vodna barva) color de acuarela (de anilina, al óleo ali barniz, a pastel, al temple, de aguada)
    slep za barve acromatóptico, daltoniano
    slepota za barve acromatopsia f
    spekralne barve colores espectrales
    spremeniti barvo cambiar de color
    spreminjal je barve (od razburjenja itd.) un color se le iba y otro se le venía
    videti vse v rožnati barvi verlo todo de color de rosa
  • bárvati (-am) imperf. ➞ pobarvati

    1. (pokrivati z barvo) tingere:
    barvati steno tingere la parete
    barvati si lase tingersi i capelli

    2. tingere di, colorare di (tudi pren.):
    zarja rdeče barva oblake l'aurora tinge le nuvole di rosso
  • barvica samostalnik
    1. (barvni svinčnik) ▸ színes ceruza, festék
    pobarvati z barvico ▸ színes ceruzával kiszínez
    narisati z barvico ▸ színes ceruzával megrajzol
    ošiliti barvice ▸ színes ceruzát kihegyez
    škatla barvic ▸ doboz színes ceruza
    svinčniki in barvice ▸ ceruzák és színes ceruzák
    Z vodenimi barvicami narišite cvetlice, ki so vam ljube. ▸ Fessétek le vízfestékkel a kedvenc virágaitokat!

    2. (ličilo) ▸ szemceruza
    barvica za oči ▸ szemkihúzó ceruza
    Vsakodnevno uporabljam le puder, črno barvico za oči, maskaro in glos za ustnice. ▸ A mindennapokra csak púdert, fekete szemceruzát, szempillaspirált és szájfényt használok.
  • bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

    à bas prix poceni
    à voix basse tiho, potihem
    au bas bout (de) na spodnjem koncu
    au bas automobilisme vsaj, najmanj
    en bas âge v nežni starosti
    en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
    Chambre féminin basse Spodnja zbornica
    coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
    marée féminin basse oseka
    messe féminin basse tiha maša
    la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
    basses cartes féminin pluriel nizke karte
    basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
    basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
    basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
    bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
    bas peuple nižje ljudstvo
    basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
    basses terres féminin pluriel nižave
    le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
    la Basse Carniole Dolenjska
    basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
    le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
    s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
    avoir la vue basse biti kratkoviden
    faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
    faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
    le jour est bas dan gre h kraju
  • basaner [bazane] verbe transitif porjaviti, ožgati

    se basaner ogoreti (od sonca)
    le soleil basane la peau sonce porjavi kožo
  • basca ženski spol slabost, omotica, omedlevica; nenaden napad

    ha tenido una basca slabo mu je postalo
    le entran bascas slabo mu je
  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • básen (-sni) f lit. favola:
    Ezopove basni le favole di Esopo
    pren. nauk basni la morale della favola
  • bas-fond [bafɔ̃] masculin nižina; plitvina; globina

    les bas-fonds de la société sodrga
    le navire s'est échoué sur un bas-fond ladja je nasedla na plitvino
  • báskovski basque

    baskovski jezik le basque moški spol, l'enskara moški spol (enskera moški spol, eskuara moški spol)
  • bastare

    A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
    bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma

    B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
    basta che da le
    e non basta! pa to še ni vse!