Franja

zbadljivec samostalnik
(kdor rad zbada ljudi) ▸ incselkedő, csipkelődő, piszkálódó

zbiratelj samostalnik
(kdor kaj zbira) ▸ gyűjtő

zdrahar samostalnik
izraža negativen odnos (kdor povzroča nesoglasja, prepir) ▸ bajkeverő, szarkeverő
Načeloma verjamem, da ljudje nagradijo povezovanja in ne marajo zdraharjev v politiki. ▸ Elvben úgy vélem, hogy az emberek díjazzák a szövetségeket, és nem szeretik a bajkeverőket a politikában.

zdravstvenik samostalnik
1. (poklic) ▸ ápoló
Izjemno je zanimanje za dodiplomsko izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenikov. ▸ Kivételesen nagy az ápolók alapfokú képzése iránti érdeklődés.

2. (kdor deluje v zdravstvu) ▸ egészségügyi dolgozó
Kot pravijo vodilni zdravstveniki: preobremenjenost zdravnikov že načenja njihovo kolegialnost in medčloveške odnose. ▸ Ahogy vezető egészségügyi dolgozók mondják: az orvosok túlterheltsége már most is rontja a kollegialitást és az egymás közötti kapcsolatokat.

zelenjavar samostalnik
1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedka ▸ növényevő
Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.

zgagar samostalnik
izraža negativen odnos (kdor povzroča neprijetnosti) ▸ bajkeverő
Nasprotna stran je imela naše predstavnike ob teh pogajanjih kar za zgagarje, te negativne oznake pa se bomo težko znebili. ▸ A másik oldal az egyeztetések során a képviselőinket egyszerűen bajkeverőként kezelte, ettől a negatív hozzáállástól nehezen fogunk megszabadulni.
Za mojo kandidaturo se ne skrivajo občinski prepirljivci in zgagarji, zatrjuje eden od osmih kandidatov za župana. ▸ Jelölésem mögött nem lapulnak a község akadéskoskodói és bajkeverői, állítja a nyolc polgármesterjelölt egyike.

zgódaj adv. presto, di buonora; pog. per tempino:
zgodaj leči coricarsi presto, andare a letto con le galline
zgodaj zjutraj la mattina presto
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

zgovornež samostalnik
(kdor rad veliko govori) ▸ bőbeszédű, közlékeny

zgrabíti to seize, to grab, to grasp, to grip; to catch, to snatch, to clutch; to get (ali to take) hold of; to lay hold of

jeza ga je zgrabila he got angry, he became furious, he flew into a rage
zgrabíti priliko to seize an opportunity
zgrabíti (za) ponudbo to snatch at an offer
zgrabíti za vsako bilko (figurativno) to clutch at a straw
zgrabíti (za) orožje to seize a weapon, to take up arms
zgrabíti koga za vrat to grab someone by the neck
množico je zgrabila panika panic seized the crowd
zgrabíti za vrv to snatch at a rope
kdor vse grabi, nič ne zgrabi grasp all, lose all

zločinec samostalnik
(kdor zagreši zločin) ▸ bűnöző

zmáj dragon; šport hang-glider; (igrača) kite; figurativno (huda ženska) vixen, spitfire, shrew, scold, termagant, Xantippe

hišni zmáj (figurativno) she-dragon
zmáju podoben dragonlike, dragonish
spuščanje zmája kite-flying
kdor spušča zmája kite-flyer
leteti kot zmáj to kite
spuščati zmája to fly a kite, to kite

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

zuerst najprej; prvi (ich gehe zuerst grem prvi); wer zuerst kommt kdor prvi pride; (erstmals) prvič

žalilec samostalnik
(kdor žali) ▸ sértegető

žalivec samostalnik
(kdor žali) ▸ sértegető

žèći žèžēm, oni žègū, žèzi, žèzijāh, žègoh
1. žgati, pripekati: sunce sve toplije žeže
2. žgati: žeći vapno, kreč
3. peči, žgati: kopriva, kandžija žeže
4. žežen kašu hladi kdor se je opekel, je drugič previden; žežena rakija dvakrat žgano žganje, prepečenica; žeženo zlato čisto zlato

žéti récolter, moissoner, couper à la faucile, fauciler, faucher ; figurativno recueillir

ker seješ, boš žel on récolte ce qu'on a semé
kdor veter seje, bo vihar žel qui sème le vent, récolte la tempête

žéti¹ (žánjem) imperf.

1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina

žèžen -èna -èno, dol. žèženī -ā -ō
1. sežgan, zgorel: -e kosti kao dubrivo
2. žgan: -o vapno
3. dvakrat žgan: -a rakija
4. vroč: -a pripeka
5. čist, rafiniran: -o zlato
6. vroč, strasten: -i poljubac; žežen kašu hladi kdor se je opekel je drugič previden

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden