Franja

prihájati (-am) imperf. ➞ priti

1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo

priímek (-mka) m cognome, pisar. paternità:
priimek, ime in bivališče cognome, nome e domicilio

prijémati (-am) | prijéti (prímem)

A) imperf., perf.

1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

7. rib. abboccare

8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano

2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi

prijéti to take (ali to catch, to get) hold of, to seize; to grasp; to take, to handle

prijéti se za... to clutch at
prijéti za orožje to take up arms
prijéti za nož to seize a knife; (aretirati) to apprehend, to arrest, to take
prijéti za roko to take by the hand
trdo koga prijéti (ošteti) to rebuke someone, to lecture someone, to reprimand someone (za napako for a mistake ali blunder)
prijéti (zgrabiti) bika za rogove (tudi figurativno) to take the bull by the horns
prijéti se to cling, (to), to stick, to adhere (to); (rastlina) to take root
ime se ga je prijelo the name stuck (ali adhered) to him
vsake bilke se prijéti to clutch (ali to grasp) at a straw
prijéti (zasačiti) koga pri tatvini to catch someone stealing
prijéti tata pri dejanju to apprehend (ali catch) a thief in the act
prijéti (zgrabiti) koga za vrat to take someone by the throat
prijéti koga za besedo to take someone at his word
pod pazduho koga prijéti to take someone's arm

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

Prīnceps² -cipis, m Prínceps, ime nekega zelo nečimrnega piskača: Ph.

prinosílec prinosítelj bearer

ček na ime prinositelja cheque made out to bearer

pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

2. metaf.
a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.

privzet [é] (-a, -o) angenommen
privzeto ime falscher Name

prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

A) perf. imperf.

1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati

Proculus -ī, m (= qui natus est patre peregrinante a patriā procul P. F.) Prókul, rimsko moško ime

1. Iūlius Proculus Julij Prokul, rimski senator, ki mu je Romul baje naznanil, da hoče biti čaščen kot Kvirin (Quirinus): Ci., L.

2. Sempronius Proculus Sempronij Prokul, sloveč pravni strokovnjak: Dig. — Od tod Proculiānus ali Proculēiānus -ī, m prókulovec, Prókulov učenec ali privrženec: Icti.

3. Avgustov osvobojenec: Suet.

profanare v. tr. (pres. profano) onečastiti, onečaščati; oskruniti, omadeževati (tudi pren.):
profanare una tomba oskruniti grob
profanare un nome omadeževati ime

profaner [-ne] verbe transitif oskruniti, onečastiti, profanirati; nespoštljivo ravnati (quelque chose s čim); figuré ponižati, umazati

profaner une église, une sépulture, son nom oskruniti cerkev, grob, onečastiti svoje ime

profanírati (oskruniti) to profane

profanírati božje ime (= preklinjati) to profane the name of God

proper¹ [prɔ́pə] pridevnik
pravi, primeren, prikladen (for za)
dostojen, spodoben, neoporečen, korekten (vedenje itd.); svojski, lasten (to komu, čemu)
točen, eksakten, natančen; sam, pravi, v ožjem smislu (običajno za besedo Slovenia proper ožja Slovenija)
pristojen (oblast)
britanska angleščina, pogovorno temeljit, dober, pravi (npr. udarci, lopov)
slovnica lasten (proper name lastno ime)
astronomija lasten (gibanje)
grboslovje v naravnih barvah
arhaično lep

in the proper place na pravem mestu
at the proper time o pravem času
all in its proper time vse ob svojem času
if you think (it) proper če (to) smatraš za primerno
matematika proper fraction pravi ulomek
it is proper spodobi se
in the proper sense of the word v pravem smislu besede
I am proper glad sem zares vesel

propio lasten, pripadajoč, pristojen; pravi; resničen; pristen, naraven; sam; primeren; oseben

amor propio samoljubje
casa propia lastna hiša
por cuenta propia na svoj račun
defensa propia samoobramba
nombre propio lastno ime
en el sentido propio de la palabra v pravem pomenu besede
al propio pravilno, točno
de propio puño (y letra), con propia mano lastnoročno
de mi propio (jaz) sam od sebe
al propio tiempo que ob istem času kot
el propio isti; on sam
lo propio puedo decir yo isto lahko jaz rečem
ser propio de algn pripadati komu
es tu propia culpa ti sam si tega kriv
a expensas propias na lastne stroške
en propios términos z istimi besedami

propre [prɔprə] adjectif lasten; karakterističen (à za), poseben; primeren, prikladen, pripraven; snažen, čist; negovan; spodoben; masculin posebnost

de son propre sam od sebe
de sa propre main lastnoročno
par ses propres moyens z lastnimi sredstvi
propre à rien za nobeno rabo; malopriden
(vieilli) amour-propre masculin samoljubje
exercices masculin pluriel propres à développer la mémoire primerne vaje za razvijanja spomina
mains féminin pluriel propres čiste roké
nom masculin propre lastno ime
pour son propre compte na lasten račun
avoir quelque chose en propre imeti kaj v lasti
ce sont là ses propres paroles to so njegove lastne besede
le rire est le propre de l'homme smeh je človekova posebnost
il est propre! (familier) v lepi kaši je!
c'est du propre (ironično) ta je pa lepa, dobra!
j'ai vu de mes propres yeux na lastne oči sem videl
mettre au propre prepisati na čisto
remettre une convocation en mains propres de quelqu'un izročiti poziv komu v roke
se rendre propre quelque chose prilastiti si kaj

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
prosíti kruha to ask for bread
prosíti za uslugo to ask a favour
prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
ne daj se prosíti! don't wait to be asked
vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post

prosíti pedir; solicitar (kaj a/c) ; suplicar (za por) , rogar; requerir

prosim Vas za to se lo ruego, se lo suplico
pustiti se zelo prositi hacerse rogar
ne dajte se prositi! ¡no se haga usted rogar!
prosil me je za večerjo me requirió la cena
prosimo ne kaditi! se ruega (ali se suplica) no fumar
prosimo zapirajte vrata se suplica (ali se ruega) cerrar la puerta
nujno, milo prositi instar, rogar (ali pedir) encarecidamente
prositi koga za kaj pedir a/c a alg
prositi koga za dovoljenje (oproščenje) pedir permiso (perdón) a alg
prositi za koga rogar por alg, interceder por alg
prositi za besedo pedir la palabra
na kolenih prositi koga pedir de rodillas a alg
zaman prositi pedir en vano
prositi deklé za roko pedir la mano de una joven
Vas smem prositi za ...? ¿me haría usted el favor de...?, ¿tendría usted la bondad de...?
prosim, podajte mi knjigo! haga el favor (ali tenga la bondad) de darme el libro
mir, prosim! silencio, por favor!
kako, prosim? (če nismo razumeli) ¿perdone?, ¿cómo decía usted?
oprostite, prosim! ¡perdón!; ¡usted perdone!; ¡dispense usted!
Vaše ime, prosim? ¿su nombre, por favor?
(Želite še skodelico čaja?) - Prosim (lepo)! Sí, con muchas gracias (ali con mucho gusto)
(odgovor na: Hvala!) Prosim! (Ni za kaj) De nada; fam no hay de qué