Franja

ruleless [rú:llis] pridevnik
brez vlade (vladarja); brez pravila, nereden; razbrzdan, razuzdan

rumpless [rʌ́mplis] pridevnik
(ki je) brez repa (o perutnini)

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

rush³ [rʌš]

1. samostalnik
botanika biček, loč, ločje
figurativno stvar brez vrednosti

it is not worth a rush (to) ni vredno počenega groša (prebite pare)
I don't care a rush mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

2. pridevnik
bičnat, ločnat

rush bottomed chair stol iz ločja

rustless [rʌ́stlis] pridevnik
nerjaveč, prost rje, brez rje, ki ne rjavi

rustless steel nerjaveče jeklo

ruthless [rú:ɵlis] pridevnik (ruthlessly prislov)
neusmiljen, brez usmiljenja ali sočutja, krut, trd; brezobziren, brezvesten

s. a.

1. (= sine anno) brez letnice

2. (= siehe auch) glej tudi

sachfremd brez zveze z zadevo; ki ni notranje povezano z zadevo; Entscheidung: (stvari) neustrezen

sackless [sǽklis] pridevnik
arhaično nedolžen, preprost; nenevaren
figurativno malodušen, obupan, brez energije

sáde (t. sade, perz.)
I. neskl. prid.
1. čist, pravi: sade-kava kava brez sladkorja
2. enostaven, preprost, brez okraskov: sade-platno
II. prisl. samo, zgolj: sade ostaše u ruci balčaci

safely [séifli] prislov
varno, na varnem, brez nevarnosti, brez strahu, brez oklevanja

you may safely say brez strahu, mirne duše lahko rečete

saftlos brez soka, suh, pust

sailless [séillis] pridevnik
brez jadra

saloperie [salɔpri] féminin umazanost, populaire svinjarija; kvanta; slab dovtip; stvar brez vrednosti, zelo slabe kakovosti

on lui a fait là une belle saloperie! svinjsko so mu jo tu zagodli!

salvo izvzemši, razen; s pridržkom, brez škode za

salvo buen fin (s.b.f.) z običajnim pridržkom
poner a salvo rešiti
salvo error u omisión (S.E. u O.) pomota pridržana

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

salzfrei neslan, brez soli

salzlos neslan; brez soli

samòhran -a -o ki se sam preživlja, ki je brez svojcev, brez otrok: -a udovica

samòhranica ž ženska, ki se sama preživlja, ki je brez svojcev, brez otrok, samohranilka