Franja

humano človeški, človečanski, človekoljuben

eso no está en lo humano to ni v človeških rokah
humano m človek, smrtnik

humór humour; sense of humour; comicality; humorousness, facetiousness

brez humórja humourless; devoid of humour
oseba, človek brez humórja disgruntled person; ZDA pogovorno sorehead
obešenjaški humór gallows humour
črn humór black humour
suh humór dry humour
surov humór robust humour
biti brez humórja, nobenega smisla za humór ne imeti to lack any sense of humour

icterus -ī, m (gr. ἴκτερος) ikter, rumenkast ptiček; zlateničen človek, ki ga pogleda, se baje znebi zlaténice: Plin. (ki ga istoveti s kobilarjem = galgulus).

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

ideale

A) agg.

1. miseln, idealen; namišljen, neresničen

2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
società ideale idealna družba
gas ideale fiz. idealni plin

B) m

1. ideal; vzor; ideja:
lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo

2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
uomo privo di ideali človek brez idealov

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

ikona samostalnik
1. (slaven človek) ▸ ikonVelika črna gorila z imenom King Kong, ki je postala ikona filmske zgodovine že leta 1933, gledalcem še vedno jemlje sapo. ▸ King Kongtól, a fekete gorillától, aki már 1933-ban a filmtörténet ikonjává vált, még ma is eláll a nézők lélegzete.

2. (na računalniškem zaslonu) ▸ ikonKliknite ime ali ikono mape, da na desni strani okna vidite njene mape in datoteke. ▸ Kattintson egy mappa nevére vagy ikonjára, hogy az ablak jobb oldalán megtekinthesse a mappákat és fájlokat!

3. (religiozna slika) ▸ ikon, szentkép

iks² (-, -)
iks človek ein x-beliebiger Mensch

īle -is, n: Serv. ali īleum -eī, n: Cat. (pri katerem bero drugi gen. ilis v pomenu spolovila) ali īlium -iī, n: Marc. (najbrž sor. z gr. ἴλια žensko spolovilo, sor. z gr. ἰξύς lakotnica) lakotnica: dat. sg. ilio v besedni igri z Ilio (Īlion -iī): Poeta ap. Serv. Ker ima vsak človek in vsaka večja žival dve lakotnici, se je beseda večinoma rabila v pl. īlia -ium (= -ōrum od subst. īlium), n

1. lakotnici, lakotnice, trebuh ali del trebuha od spodnjih reber do spolovila (do bokov): Cels., Ap., Cael., imaque longo ilia singultu tendere V. ali longis singultibus ilia pulsare V. ali ilia ducere H. ali ilia trahere Plin. (globoko dihajoč) sopihati, rumpantur ut ilia Codro V. da naj mu trebuh poči, equis … ilia suffodere L., substricta gerens … ilia Ladon O., risu dissolvere ilia sua Petr. razsmejati se, vitia ilium Plin.; pl. v edninskem pomenu: in ima ilia gladium demittere O.

2. pesn.
a) čreva, drobovje, trebuh, želodec: dura messorum ilia (ker prenesejo česen) H.; o živalih: Iuv., Mart., ingustata ilia rhombi (kot slaščica) H., rostro trahit ilia vultur O.
b) metaf. trebuh kake posode: Iuvenc.

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

immagine f

1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

3. zool. imago, odrasla žuželka

4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva

imorálen immoral, corrompu, dépravé, licencieux

skrajno imoralen človek homme moški spol foncièrement immoral
imoralno vedenje conduite ženski spol immorale

imparare v. tr. (pres. imparo) učiti, naučiti se:
imparare a conoscere spoznati
imparare a memoria naučiti se na pamet
imparare a proprie spese naučiti se česa na svoj račun
PREGOVORI: sbagliando s'impara preg. človek se na napakah uči
impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

impastato agg.

1. umazan, blaten:
lingua impastata sluzast, lepljiv jezik

2. tisk nejasen (tisk)

3. pren. poln, prežet:
uomo impastato di pregiudizi človek, poln predsodkov
occhi impastati di sonno zaspane oči

impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava

impulzíven impulsive

impulzíven človek impulsive person
impulzívno ravnati to act on the spur of the moment

incōgnita f

1. mat. neznanka:
equazione a due incognite enačba z dvema neznankama

2. neznanka:
è un'incognita ta človek je prava neznanka

încrédere f zaupanje
□ om de încredere zanesljiv človek
□ vot de încredere zaupnica

incubus -ī, m (incubāre) mora, ki jo je preprosti človek pripisoval Favnom in Silvanom (= gozdnim bogovom): Aug., Isid.

indīgnor -ārī -ātus sum (indīgnus) imeti (šteti, smatrati) kaj za nedostojno ali nevredno = zaradi česa se (nad čim) (raz)srditi, (raz)gneviti, (raz)jeziti, vznevoljiti, ne(je)voljen biti, hudovati. Sklada se z obj.: Stat., Val. Fl., id factum multi indignabantur N., i. vicem suam L., casum indignabar amici V.; od tod tudi pass. indīgnandus 3 nad komer (čimer) se človek mora vzne(je)voljiti, ne(je)volje vreden, ki zasluži ne(je)voljo, nad katerim se je treba jeziti: Val. Fl., vestis lecto non indignanda O. nad katero se postelji ni treba jeziti; pren.: pontem indignatus Araxes V. noče nositi, ne trpi; z dopolnilom: nimium ait me indignari de tabulis Ci., i. de iugulatione Auct. b. Hisp.; nam. dē s samim abl.: Val. Fl. ali z dat.: Dig.; s kavzalnim stavkom: V., indignantes milites, quod … L.; v časovni obl.: indignor, quandoque … dormitat Homerus H.; v pogojni obl.: Sulpicius in Ci. ep., rex indignatus, si una gens posset efficere Cu.; ret. z inf.: H., Q., Iuv., Lucan., Stat., non indignabere vinci O. ali z ACI: Suet., indignabimini aerarium expilari S., indignari coepit regem evocari C.

2. kot poznolat. medic. t. t. bolezensko razdražiti se, vneti se: Cael. — Od tod adj. pt. pr. indīgnāns -antis ne(je)voljen, vznejevoljen, ogorčen, razsrjen, hud, gneven, nestrpen: Stat., Val. Fl., verba indignantia linguae defuerunt O., ursos … indignantes ferre domum solebat O., venti freta indignantia miscent O., venti indignantes V., i. pectus O.; poklas. z dopolnilom v gen.: (mullorum) genus indignantissimum servitutis Col.; od tod adv. indīgnanter ne(je)voljno: Amm.