Franja

Zadetki iskanja

  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • poznaválec (-lca) | -lka (-e) m, f conoscitore (-trice), intenditore (-trice); esperto (-a):
    poznavalec vin intenditore di vini
    ekst. poznavalec strategije stratega
    poznavalka matematike in fizike esperta in matematica e fisica
  • pôzno adv. tardi:
    prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
    pozno popoldne nel tardo pomeriggio
    pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
    (v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
    kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
    nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • pràg (prága) m

    1. soglia:
    kamnit, lesen prag soglia lapidea, lignea
    hišni, vežni prag soglia di casa, del corridoio
    prestopiti prag oltrepassare la soglia
    spotakniti se ob prag inciampare nella soglia
    biti na pragu starosti essere alla soglia della vecchiaia
    to se je zgodilo na pragu jeseni è successo quando l'autunno era alle porte
    prestopiti prag hiše varcare la soglia di una casa
    pren. pomesti pred svojim pragom badare ai fatti propri

    2. žel. traversa:
    betonski, hrastovi pragovi traverse di calcestruzzo, di quercia

    3. ekst. soglia, limite (superiore, inferiore):
    fiziol. prag bolečine soglia del dolore
    slušni prag soglia di udibilità
    fiziol. dražljajski prag soglia dello stimolo
    geogr. ledeniški prag soglia glaciale
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • práktičen (-čna -o) adj.

    1. pratico:
    praktično in teoretično znanje conoscenze pratiche e teoriche
    praktične vaje esercizi pratici

    2. pratico, funzionale:
    praktično pohištvo mobili funzionali

    3. (iznajdljiv, spreten) ingegnoso, abile

    4. filoz.
    praktični um ragione pratica
  • práti (pêrem)

    A) imperf.

    1. lavare; sciacquare:
    prati perilo lavare, fare il bucato
    prati na roke, v pralnem stroju lavare a mano, in lavatrice
    prati z milom in vodo lavare con acqua e sapone

    2. scusare, scusarsi

    3. pren. (oštevati) lavare il capo a qcn.

    4. impers. diluviare, scrosciare

    5. mont. flottare (il carbone)

    6.
    morje pere čeri il mare bagna gli scogli
    pren. prati možgane lavare il cervello; fare il lavaggio del cervello
    pren. prati umazano perilo lavare i panni sporchi
    prati umazani denar riciclare denaro sporco

    B) práti se (pêrem se) imperf. refl. essere lavabile
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • právkar adv. ecco, or ora, un momento fa, in questo istante, appunto, proprio:
    pravkar je bil tukaj era qui un momento fa
    pravkar je odšel se ne è andato proprio ora
    pravkar prihaja eccolo che viene
    knjiga se pravkar tiska il libro è in corso di stampa
  • pravosóden (-dna -o) adj. di giustizia; giudiziario, forense, giuridico:
    pravosodni minister ministro di Grazia e Giustizia, ministro guardasigilli
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • praznovánje (-a) n festa, festeggiamento; celebrazione; sagra; kermesse; rel. santificazione:
    praznovanje Prešernovega rojstva celebrazione della nascita del Prešeren
    rel. praznovanje nedelje in zapovedanih praznikov santificazione delle domeniche e delle feste di precetto
    praznovanje v čast visokega gosta festeggiamenti in onore dell'illustre ospite
  • pražen|ec1 moški spol (-ca …) jed: der Schmarren (cesarski Kaiserschmarr(e)n)
  • prebít1 (-a -o) adj.

    1. sfondato, fracassato, perforato:
    pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
    ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
    ne biti vreden prebite pare non valere un'acca

    2. bastonato, picchiato

    3. (presnet) maledetto
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi