Franja

toaléta toilet; (obleka) dress, costume, clothes pl; (stranišče) lavatory, W.C., toilet; (za ženske) powder room

ona veliko izda za svojo toaléto she spends a lot of money on her toilet
opraviti (svojo) toaléto to make one's toilet, to tidy oneself up, pogovorno to have a wash and brush up

todo popolnoma

vaya V. todo derecho pojdite kar naravnost
así y todo kljub temu, vendarle
con dinero y todo kljub vsemu denarju, niti z denarjem; celó z denarjem ne
es todo oro je čisto zlato
rico y todo, nada conseguirás kljub svojemu bogastvu ne boš ničesar dosegel
tener todas las de perder imeti veliko smolo, ne imeti sreče
si vas tú, iré yo y todo če greš ti, grem tudi jaz

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

tréba

treba je il faut, il est nécessaire
treba mi je česa j'ai besoin de quelque chose, il me faut quelque chose
ni treba il n'est pas nécessaire
če je (bo) treba si besoin est, au besoin, en cas de besoin (ali de nécessité), le cas échéant
kakor je treba en bonne (et due) forme, dans les formes
to je treba pojasniti il faut expliquer cela, cela demande (ali exige, requiert, nécessite) une explication
za to je treba veliko poguma il faut (avoir) beaucoup de courage pour (faire) cela
ni mu treba priti il n'a pas besoin de venir
kaj mu je bilo treba …? qu'avait-il besoin, qui le forçait de … (+ inf)?

tréba

treba je es necesario (vedeti saber); hace falta
treba je, da ... es necesario que (subj), hace falta que (subj)
to je treba narediti es necesario hacerlo
treba je mnogo denarja za ... hace falta mucho dinero para...
treba je, da gre hace falta que vaya
če bo treba, če bi bilo treba en caso de necesidad, si el caso lo requiere
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
treba je veliko premagovanja costa mucho (ali costa un gran) esfuerzo
tega mi ni treba reči no hace falta que me lo digas
ni mu bilo treba priti no necesitaba venir, no hacía falta que viniera

trecentī -ae -a (trēs in centum) tristo: nummi Pl., milia Cat., ad trecentos fortissimos viros trucidavit Ci., centum Coranus et ducenta Mancinus, trecenta debet Titius Mart. 100.000, 200.000, 300.000 sestercijev; sinekdoha (kot okroglo, zelo veliko število število) = sto, tisoč, nešteto, nešteti, neštevilni, brezštevilni: causae, versūs, verba Pl., amici Cat., trecentae Pirithoum cohibent catenae H., cedunt petunt trecenti Pl.

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

trente [trɑ̃t] adjectif trideset; trideseti; masculin število, številka 30

le trente mai (dne) 30. maja
la guerre de trente ans tridesetletna vojna
trente-six šestintrideset, familier veliko, nedoločeno število (česa)
il y en a trente-six sortes jih je sto vrst
tous tes trente-six du mois skoraj nikoli
bête comme trente-six mille pots neumen kot noč
en voir trente-six chandelles vse zvezde videli (od udarca)
page trente stran 30, 30. stran
se mettre, être sur son trente et un, (vieilli) sur son trente-six obleči se v svojo najlepšo obleko, biti v svoji najlepši obleki

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tȑgnuti -nēm, tȑgnuh tȑgnū in tȑgoh tȑže, tȑgnuo tȑgnula in tȑgao tȑgla
I.
1. izdreti: trgnuti mač
2. izvleči, potegniti: trgnuti nož
3. potegniti, pocukati, pocukniti: trgnuti koga za haljinu
4. cukniti: trgnuti konja; trgnuti konju dem; trgnuti udicu; konji trgoše; on je dobro trgao dobro ga je cuknil, veliko je popil
5. cukniti: trgnuti ruku
6. suniti: puška trgne kad se ispali
7. pasti: voda je trgla; cijene su trgle
8. splahneti: otok je trgao
9. uliti se: krv mu trgla na nos
10. trgnuti riječ sneti besedo
II. trgnuti se
1. zdrzniti se, trzniti se: trgnuti se od straha, od bolova; on se trže na te riječi; konj se trže
2. planiti: trgnuti se iza sna

trgováti faire du commerce, commercer, faire le commerce de quelque chose, faire des affaires avec quelqu'un

trgovati na veliko commercer en gros

trgováti comerciar; tratar; traficar

trgovati s konji, z žitom traficar (ali comerciar) en caballerías, en granos
trgovati z volno tratar en lanas
trgovati na veliko comerciar por mayor

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

trik moški spol (-a …) der Trick (čarovniški Zaubertrick, reklamni Reklametrick), das Kunststück (s kartami Kartenkunststück); der Kunstgriff; filmski posnetek: die Trickaufnahme
uporabljati veliko trikov tricksen

Trismegistus -ī, m (gr. τρισμέγιστος) Trismegíst = Trikrat veliki, Preveliki, vzdevek Hermesa (Merkurja), ki je baje pri Egipčanih v starih časih veliko pisal in bil zakonodajalec: Lact. Od tod adj. Trismegisticus 3 Trismegístov: praecepta Longinus ap. Aug.

troši|ti [ó] (-m) potrošiti verbrauchen; (zapravljati) verschwenden
ki troši veliko energije energieintensiv

trošíti (-im) imperf. consumare, spendere; impiegare (tudi ekst.):
vozilo malo troši la macchina consuma poco
na veliko trošiti spendere e spandere
trošiti malo spendicchiare

trouble¹ [trəbl] samostalnik
težava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj
narečno porod; bolezen
politika nemir, konflikt; kraval, škandal, afera
tehnično okvara, motnja, defekt

in trouble v stiski (težavi, nepriliki)
digestive troubles prebavne motnje, težave
heart trouble srčna bolezen
labour troubles delavski nemiri
troubles in the Near East nemiri na Bližnjem Vzhodu
to ask for trouble, to look for trouble sam si iskati (delati) težave, izzivati usodo
the trouble is that... težava je v tem, da...
(it is) no trouble! (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!
(I am) sorry to give you such trouble žal mi je, da vam delam take sitnosti
she is a great trouble to her family ona je (v) veliko breme svoji družini
to be in trouble with the police imeti težave (nevšečnosti) s policijo
to be out of one's troubles osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilik
I have been through much trouble veliko sem prestal (pretrpel)
to get into trouble zaiti v težave
to get a girl into trouble zapeljati dekle
to go to much trouble da(ja)ti si mnogo truda
to give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnosti
to make trouble delati težave
we did it to spare you trouble naredili smo to, da bi vam prihranili trud
to stir up trouble povzročati zmedo, nemir
I don't want to be a trouble to you ne bi vas hotel vznemirjati
he won't even take the trouble to answer ne vzame si niti truda, da bi odgovoril
to take great trouble (to take no trouble at all) veliko (nobenega) truda si ne da(ja)ti
troubles never come singly nesreča nikoli ne pride sama

trud moški spol (-a, ni množine) die Mühe; (prizadevanje) die Bemühung, das Bestreben
vloženi trud der Aufwand
brez truda mühelos
z veliko truda mühselig, mit Mühe
biti vreden truda lohnen, der Mühe wert sein
ne biti žal truda komu keine Mühe scheuen (jemand scheut keine Mühe)
ves trud je proč vržen da ist Hopfen und Malz verloren