Franja

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

spécialité [spesjalite] féminin posebnost, specialnost; posebno področje, stroka; specialiteta

spécialité budgétaire neprenosljivost budžetnih postavk
spécialité du chef cuisinier specialiteta glavnega kuharja
ce mets est une spécialité slovène ta jed je slovenska specialiteta
déguster des spécialités pokušati, degustirati specialitete
faire de la géographie sa spécialité izbrati si geografijo za svojo glavno stroko, glavno področje
(familier) elle a la spécialité de vous interrompre quand vous parlez ona ima (neprijetno, grdo) posebnost (navado), da vas prekine, kadar govorite

specimen -inis, n (speciō -ere)

1. znak, znamenje, dokaz, jamstvo, poroštvo, primer, preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja): Plin., Val. Fl. idr., nunc specimen specitur, nunc certamen cernitur Pl., specimen ingenii, ingenui hominis, popularis iudicii Ci., qua in re non modo ceteris specimen aliquod dedisti, sed … Ci. si dal drugim dokaz (zgled), specimen animorum L., specimen animi prae se ferre L. očitno (z jasnimi dokazi) kazati (poteze) svojega duha, specimen iustitiae temperantiaeque primus dederat L., specimen prudentiae N., Solis avi specimen V. znak, da je sončni bog njegov ded, tellus … tale dabit specimen V. bo dopustila tako preskušnjo (ta poskus), hoc etiam in primis specimen verum esse videtur Lucr.

2. (v)zgled, vzor, lep primer, ideal: quom tute speculo es specimen maximum Pl., specimen temperantiae prudentiaeque, specimen humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci., specimen habuit haec civitas innocentiae Ci., num dubitas, quin specimen naturae capi debeat ex optima quaque natura Ci., servare antiquum specimen animarum L., specimen creandi, sationis et insitionis Lucr., cum … unicum antiquitatis specimen appellarent (sc. Agrippinam) T.

3. (o)kras, ponos, sijaj, blišč, dika: veteris domus Sen. tr., specimen antiquum imperii Sen. tr., specimen summum Amm., tibi specimen gloriosum arrogaris Ap. zelo se boš počastil.

Opomba: Beseda se je uporabljala samo v sg.

spectateur, trice [-tœr, tris] masculin, féminin gledalec, -lka; (oči)videc

ce film a plu aux spectateurs ta film je bil všeč gledalcem
spectateur d'un accident de la circulation videc prometne nesreče

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

splendeur [splɑ̃dœr] féminin sijaj, razkošna lepota, krasota; zelo lepa stvar; razcvet; slava

cette tapisserie est une splendeur ta stenska preproga je prava krasota
notre pays a retrouvé son ancienne splendeur! naša dežela je zopet našla svoj nekdanji sijaj, slavo

splézati (dol, z drevesa) descendre

splezati na grimper sur (ali à), escalader quelque chose, gravir (péniblement); figurativno réussir (ali parvenir) à force de travail (à devenir), s'élever à ta force du poignet (au rang de)

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

sposóben (-bna -o) adj.

1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
sposoben zdravnik un buon medico
sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
sposoben (nadarjen)
mladenič un giovane capace
sposoben strokovnjak un tecnico esperto
biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità

2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sposoben delovanja efficiente
sposoben umovanja raziocinante
jur. sposoben za dedovanje successibile
ekon. kreditno sposoben solvente
jur. poslovno sposoben capace (di agire)
pravdno sposoben capace di stare in giudizio

spread^*2 [spred]

1. prehodni glagol
širiti (o.s. se)
raztezati, raztegovati, razgrinjati, razprostreti; pogrniti (mizo); prekriti, pregrniti, preobleči; razvaljati (testo); (na)mazati (maslo) (on na)
raznašati, širiti, raztresti (govorice, novice); razviti (zastavo); razliti

2. neprehodni glagol
(raz)širiti se, razprostirati se, raztezati se, razgrinjati se, razliti se; dati se namazati (maslo, barva)

a spreading chestnut-tree košat kostanj
to spread o.s. sleng delati se važnega, razkazovati se (v gostoljubnosti); biti dolgovezen; biti zaposlen z več dejavnostmi; zelo se truditi, napenjati se
to spread the cloth, to spread the table pogrniti mizo
the eagle spread his wings orel je razprostrl krila
to spread a flag, a sail razviti zastavo, jadro
the grass is spread with fallen apples trava je posuta z odpadlimi jabolki
to spread it thick (thin) sleng razkošno (siromašno, tanko) živeti
to spread manure raztresti gnoj
to spread the map (out) on the floor razgrniti zemljevid na tleh
his name spreads fear njegovo ime širi strah
the news spread with wonderful rapidity novica se je čudovito hitro razširila
the peacock spreads its tail pav napravi kolo (z repom)
the rumour spread from mouth to mouth govorica se je širila od ust do ust
this stain will spread ta madež se bo razmazal
the water spread over the floor voda se je razlila po tleh

squash¹ [skwɔš]

1. samostalnik
zmečkanje, stisnjenje; nekaj zmečkanega
figurativno kaša
pogovorno gneča, množica, kup (ljudi); sadni sok; zvok ali šum, ki ga pri padcu povzroči mehak predmet (mehka žoga iz gume ipd.)

lemon squash pijača iz limoninega soka in sode

2. prehodni glagol
zmečkati, zdrobiti v kašo; sploščiti, zgnesti; izžeti
figurativno utišati (koga) s spretnim odgovorom; (v kali) zadušiti
neprehodni glagol
gaziti (z nogami), bresti; gnesti se, prerivati se, biti zmečkan, zmečkati se

to squash s.o.'s hopes uničiti komu upanje
that reply squashed him ta odgovor mu je končno zaprl usta

sránje (-a) n

1. il defecare; pog. il cacare

2. vulg. feci, cacca, merda

3. vulg. pren. merda, schifo, schifezza, porcheria:
ta film je pravo sranje la pellicola è una vera schifezza

4. inter. vulg. (za izražanje nejevolje) merda!

srcé cœur moški spol

iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

stabiliō -īre -īvī -ītum (stabilis)

1. utrditi (utrjati, utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), narediti (delati) kaj stabilno, stabilizirati: Enn. ap. Ci., Lucr., Col. idr., (sc. stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., stabiliendae navis causā L. da bi ladja dobila trden položaj, stabilire dentes mobiles Plin.

2. metaf. utrditi (utrjati, utrjevati), ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati) pri moči, vzdrževati, (za)varovati, (o)krepiti (okrepljati, okrepljevati), okovariti (okovarjati): Pl., Plin. idr., Tullius, qui libertatem civibus stabiliverat Acc. ap. Ci., stabilire rem publicam, leges Ci., nisi haec urbs stabilita tuis consiliis erit Ci., hoc probe stabilito et fixo Ci. če ta stoji trdno (neovržno, neovrgljivo), stabilire pacem et concordiam S. fr., libertatem L., regnum Cu., aliquem ad retinendam patientiam Gell. utrditi (utrjevati) koga pri ohranjanju potrpežljivosti, narediti (delati) koga vztrajno potrpežljivega.

Opomba: Sinkop. impf. stabilībat: Enn.

stable [stablə] adjectif stabilen, stalen, trden; trajen

gouvernement masculin, régime masculin stable stabilna vlada, režim
paix féminin stable trajen, stalen stabilen mir
monnaie féminin stable stabilen denar
cette échelle, (cette chaise) n'est pas stable ta lestev, (ta stol) ni stabilna (stabilen)

stage² [stéidž] prehodni glagol
postaviti (dati) (igro) na gledališki oder, prirediti za oder; uprizoriti, inscenirati
figurativno pripraviti, prirediti za kaj; opremiti z odrom
tehnično obdati z odri
neprehodni glagol
biti primeren za uprizoritev na gledališkem odru

this drama stages well ta drama se dobro obnese (samo) na odru

Stagīra -ōrum, n (Στάγειρος, tudi ἡ ali τὰ Στάγειρα) Stagíra (Stagíre), mesto v Makedoniji (zdaj Nizvoro), Aristotelov rojstni kraj: Plin., Amm. Od tod subst. Stagīrītēs -ae, m (Σταγειρίτης) Stagírec, Stagir(j)án, Stagirít, iz Stagír(e) doma (izhajajoč); poseb. o Aristotelu: Ci. (z acc. -tem), Vop. — Soobl. Stagērītēs: Varr.