yield2 [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati
to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)
to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
Zadetki iskanja
- začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)
zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year - zakasnéti (-ím) | zakasnévati (-am) perf., imperf. knjiž.
1. fare tardi, ritardare
2. zakasnevati tr. ritardare:
slabo vreme zakasneva setev il maltempo ritarda la semina - zakasníti (-ím)
A) perf.
1. tr. ritardare:
slabo vreme je zakasnilo žetev il maltempo ha ritardato la mietitura
2. intr. fare tardi, ritardare
B) zakasníti se (-ím se) perf. refl. ritardarsi; trattenersi - zanikrn (-a, -o) nachlässig, unordentlich; liederlich; schlecht; (slabo razvit) kümmerlich
- zapírati cerrar, encerrar , (o jedeh) estreñir
ključ ne zapira la llave no cierra
zapirati se cerrarse, (rana) cicatrizarse
vrata se dobro (slabo) zapirajo la puerta cierra bien (mal) - zapisan (-a, -o) geschrieben, aufgezeichnet
figurativno dobro/ slabo zapisan pri kom gut/schlecht angeschrieben (bei)
biti dobro zapisan hoch im Kurs stehen
biti zapisan geschrieben stehen, na obrazu: im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben sein
zapisan propadu untergangsreif
biti zapisan smrti dem Tode geweiht sein, todgeweiht sein
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
biti zapisan v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen - zapísan (-a -o) adj.
1. scritto, registrato:
dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?
2. lasciato, eredidato:
imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre
3. destinato; votato:
biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione - zapísati to write down; to note down; to jot (down); to put down (za for); to register
zapísati voznika zaradi prehitre vožnje to take down a motorist's name and address for speeding (ali for exceeding the speed limit)
zapísati si to take a note (of), to take down
zapišite me za 50.000 tolarjev put me down for 50,000 tolars
zapisan noted down, registered, jotted down
biti dobro zapisan pri kom (figurativno) to be well thought of by someone, (pogovorno) to be well in with someone
on je dobro (slabo) zapisan pri meni (figurativno) he is in my good (bad, black) books
slabo je zapisan pri svojem šefu he is in a tough spot with his boss
smrt mu je zapisana v obrazu arhaično he has the seal of death in his face - zapísati mettre (ali consigner, coucher) par écrit, écrire, inscrire, noter, prendre note de ; (zdravilo) prescrire, ordonner
zapisati se (pomotoma) faire une faute d'orthographe, mal orthographier, familiarno écrire de travers
dobro (slabo) biti zapisan pri kom (figurativno) être bien (mal) vu par quelqu'un, (n') avoir (pas) la cote auprés de quelqu'un, (n') être (pas) dans les bonnes grâces (ali dans les petits papiers) de quelqu'un
smrti zapisan voué à la mort - zapomni|ti si [ô] (-m si) kaj sich (etwas) merken, (etwas) im Kopf behalten
dobro si zapomniti kaj ein gutes Gedächtnis haben für
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für, ein schlechtes Gedächtnis haben für
to si je lahko zapomniti das ist gut merkbar
zapomni si … [laß] lass dir das gesagt sein! - zaseden [é] (-a, -o)
1. besetzt (tudi telefonska linija)
nezadostno zaseden unterbesetzt
slabo zaseden dünnbesetzt
polno zaseden vollbesetzt
znak za zasedeno linijo das Besetztzeichen
2. kapaciteta: ausgelastet; hotel ipd.: ausgebucht, voll belegt
premalo zaseden kapaciteta: nicht ausgelastet, hotel: unterbelegt
3. vojska besetzt, okkupiert - zaséden occupé ; (vlak, avtobus) complet ; (človek) pris, retenu
polno (slabo) zaseden (gledališče) plein (presque vide) - zašušmariti glagol
(slabo narediti; uničiti) ▸ pancserkedik, kontárkodik, elcsesz
Eden od zdravnikov ji je predpisal precej dvomljiva zdravljenja, drugi pa je zašušmaril operacijo. ▸ Az egyik orvos megkérdőjelezhető kezelést írt neki elő, a másik pedig elpancserkedte a műtétet. - zašuštrati glagol
neformalno (slabo narediti; uničiti) ▸ elpuskáz, elbaltáz, elfuserál
Razširile so se govorice, da so preiskavo umora zašuštrali kriminalisti. ▸ Olyan mendemondák keringtek, hogy a gyilkosság vizsgálatát a nyomozók baltázták el.
Zdi se, da znam delati komedije, doslej niti ene še nisem zašuštral. ▸ Azt hiszem, tudok vígjátékokat készíteni, eddig egyet sem puskáztam el.
Ginekologinja jo je dobro zašuštrala. ▸ A nőgyógyász alaposan elfuserálta. - zdéti se parecer
kot se zdi a lo que parece
zdi se, da je utrujen parece estar cansado
zdi se, da tega ne vedó parecen no saberlo
kaj se ti zdi? ¿qué te parece?
kakor se Vam zdi como le parezca
ne zdi se mi slabó no me parece mal
kako se ti zdi kravata? ¿qué te parece esta corbata? - zest! [zɛst] interjection ne!; urno!
être entre le zist et le zest biti ne dobro ne slabo, biti tako tako; biti neodločen - zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo - známenje sign; signal; mark; (slabo) portent
materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
naglasno známenje gramatika accent
známenje propadanja sign of decay
to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
to je slabo známenje za vas this bodes you no good
ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven - známenje signe moški spol , marque ženski spol , signal moški spol ; (ob poti) calvaire moški spol
Kajnovo znamenje signe de Caîn
materino znamenje tache ženski spol de vin, envie ženski spol
napraviti znamenje križa (pokrižati se) faire le signe de la croix
to je dobro (slabo) znamenje c'est de bon (mauvais) augure