Franja

oklevati glagol
(omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázikŽenska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.

okóli round, around; (približno) about, near, some

okóli vogala (čisto blizu) round the corner
okóli 100 (nekaj več) a hundred odd
okóli 10 let je tega ten years or so ago
okóli petih about five o'clock
okóli hiše round the house
vse okóli all round
tu nekje okóli around here
pričakuj me okóli treh! expect me at 3 o'clock, or thereabouts!
število znaša (je) okóli 3.000 the figure is in the region of 3,000
hoditi okóli to walk about
pogovor se je sukal okóli politike the conversation centred on politics
pogledal sem okóli sebe I looked round about me

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

omitir iz-, o-pustiti, spregledati; zamuditi; preskočiti (pri branju)

no omitir esfuerzos, sacrificios nobenih naporov, žrtev se ne ustrašiti
no omitir medios para ničesar ne opustiti za
he omitido decírselo pozabil sem mu to reči

omótičen

biti omotičen être sujet au vertige (ali à des vertiges); vertigineux, étourdissant
napraviti omotičnega rendre vertigineux
omotičen sem j'ai le vertige, j'ai un étourdissement, la tête me tourne

ònāmo, ònamo prisl.
1. tja: svi idu onamo
2. tam: bolje bi bilo da su ostali onamo
3. a onamo medtem pa: on je svašta obećavao, a onamo nije ništa učinio
4. onāmo-òvāmo, ònamo-òvamo sem ter tja

oneméti devenir muet, se taire , figurativno rester sans voix

onemel sem j'en restai stupéfait (ali familiarno baba)
onemeti od strahu, od začudenja rester muet de peur, d'étonnement

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onòmadašnjī -ā -ē nedavni: primili ste moje -e pismo prejeli ste pismo, ki sem vam ga te dni pisal

onus -eris, n (iz *onos; sor. s skr. ánas tovorni voz, gr. ἀνία (eolsko ὀνία) nadloga, težava, ἄνιος, ἀνιαρός nadležen)

1. breme, tovor, naklad, „vozivo“: Pl., O., Plin., Sen. ph., Suet., Vitr. idr., iumentis onera imponere C., naves ad onera transportanda latiores Ci., onera capere posse (o čolnih) L., merces atque onera Ci. blago in tovor, asellus dorso subit onus H.; occ. onus (sc. gravidi) ventris O., Ph. telesni plod, onera ciborum Plin. = onus ventris Mart., Lamp. iztrebki.

2. meton. teža: Cu., tanta onera navium C. tako težke ladje, turris tanti oneris C.

3. metaf.
a) breme, težava, težkoča, težavna (težka) naloga, nadloga, nadležnost: magnitudo oneris T. nadležne, težavne naloge, onus grave et Athenarum et Cratippi Ci. težka naloga s strani Aten in Kratipa, epici carminis onus lyrā sustinere Q., oneri esse alicui S., L. v nadlego biti komu, delati komu nadlego, onus alicui iniungere L. „naprtiti komu breme“, obremeniti koga, mens fert onus tristitiae O., suscipis onus officii Ci., leve est onus beneficii gratia Ci., plus oneris sustuli (sem vzel nase, sem prevzel), quam ferre me posse intellego Ci., unam familiam subisse civitatis onus L., probandi onus Icti. breme = obveza.
b) breme = (huda) davščina, (hudi, visoki) davki, dolgovi, zadolženost, izdatek, stroški: grave onus tributorum C., civitatibus graviora onera iniungebat C. je nalagal hujša bremena, haec onera in dites a pauperibus inclinata L. (davčna) bremena, davki, Ilienses ab omni onere immunes praestare Suet. oprostiti vseh davkov, oneribus premi Ci.; onera bellorum civilium Suet., onera imperatoria, patria Suet., explicare onera Suet. izkopati se iz denarne stiske, znebiti se denarne stiske. — Pomni besedno igro: non honori, sed oneri esse Ci.; prim.: oneratus magis quam honoratus L. (gl. onerō).

opazíti apercevoir, entrevoir, remarquer, s'apercevoir de, observer, noter ; (na kratko) entr'apercevoir

opaziti koga v množici remarquer quelqu'un dans une foule
opaziti prisotnost, odsotnost nekoga remarquer (ali noter) la présence, l'absence de quelqu'un
opaziti spremembo remarquer (ali s'apercevoir d', noter, observer) un changement
opazil ga je v avtobusu il l'a aperçu dans le bus
tega nisem opazil je ne m'en suis pas aperçu
to sem opazil je l'ai noté (ali remarqué)
s prostim očesom opaziti (a)percevoir (ali reconnaître) à l'œil nu

opazíti percibir; advertir; ver, notar; observar

opazil sem to (ya) lo he notado

ōpera f

1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

2. delo, delovanje, učinek

3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti

4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

6. dobrodelna ustanova

7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

9. voj. utrdba

10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina

11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

12. ekst. operno gledališče

opiti glagol
1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódulZ vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.

opomínjati opómniti to remind (koga na kaj someone of something); to admonish; to exhort; to warn; to caution; (za dolg) to dun

opomnil sem ga na njegovo dolžnost I reminded him of his duty
opomnite me na moj dolg remind me of my debt
opomnili smo ga, naj tega ne dela we cautioned him not to do it

oporêči (preklicati) to revoke, to retract; to recant; to contradict; to unsay, to disavow

on mi vedno vse oporeče he never admits that I am right (ali that I am in the right)
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I didn't go back upon my word

opravíčiti to excuse; to exculpate

ne skušaj ga opravíčiti! do not try to excuse him!
to ne opravičuje njegove odsotnosti that does not excuse his absence
opravičite me zaradi moje odsotnosti! excuse me for my absence!
opravíčiti koga, opravíčiti komu odsotnost to excuse someone, to excuse someone's absence
opravíčiti koga pri kom to apologize for someone to someone else
prosil je, da ga opravičijo (mu opravičijo odsotnost) he begged to be excused (from attending)
opravičen(a odsotnost) zaradi bolezni excused from attending owing to illness
opravíčiti se to excuse someone, to apologize (za, zaradi for)
pri kom to someone; to make (ali to offer) an apology (for)
dovolite mi, da se vam opravičim allow me to apologize (to you)
opravičil se je za svoje vedenje he apologized for his conduct
opravíčiti se moram, ker sem zamudil I must apologize for (zdaj) being, (prej) having been so late
to se ne da opravíčiti that allows of no excuse!, there is no excuse for it!

opravíčiti excuser; justifier; disculper

opravičiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses à quelqu'un; se justifier; se disculper
prosim, opravičite me pri veuillez (ali je vous prie de) m'excuser auprés de
opravičite me faites toutes mes excuses
opravičiti se pred kom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un
opravičujem se, da sem zamudil je m'excuse d'être (venu) en retard
pričakovanja remplir (ali satisfaire) l'attente
uspeh je opravičil stroške le succès a justifié les frais
opravičen izostanek absence ženski spol justifiée
opravičiti prijatelja obtožb disculper un ami des accusations
kdor se opravičuje, se obtožuje qui s'excuse s'accuse

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch

opráviti faire, exécuter ; (urediti) régler, s'acquitter de quelque chose, remplir

opraviti nakupe faire des emplettes
opraviti potovanje faire un voyage
s tem nimam nič opraviti je n'ai rien à voir avec cela, ce n'est pas mon affaire, cela ne me regarde pas
imel bo opraviti z menoj il aura à faire (ali affaire) à moi
opraviti naročilo exécuter un ordre
opraviti posel régler (ali arranger, liquider) une affaire
nič ne opraviti ne rien régler, s'en aller les mains vides
opraviti naročilo (nalogo), dolžnost, svoje obveznosti s'acquitter d'une commission, d'un devoir, de ses obligations
opraviti nalogo remplir une tâche
opraviti izpit passer (ali subir) un examen
dati komu mnogo opraviti donner du fil à retordre à quelqu'un
z njim sem opravil (figurativno) j'ai coupé toute relation avec Lui, familiarno c'est fini avec lui
zlahka opraviti (figurativno) ne pas rencontrer de difficultés, avoir aisément raison de, venir facilement à bout de