Franja

oneself [wʌnsélf] zaimek
sam sebe, sebi, se

to be oneself again zopet se dobro počutiti
to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
to come to oneself priti k sebi
of oneself sam od sebe

opóldan midi moški spol

danes (jutri) opoldne aujourd'hui (demain) à midi
priti proti opoldnevu arriver vers midi (ali familiarno sur le coup de midi)
točno opoldne à midi juste

opotekaje:
opotekaje priti anwanken, hereinwanken
opotekaje oditi fortwanken

oprávek affaire ženski spol

dati si opravka s čim s'affairer, s'occuper activement de quelque chose
imeti s kom opravka avoir affaire (ali à faire) à quelqu'un
priti po opravkih venir pour affaires
nujni, zasebni opravki affaires urgentes, privées
imam opravek v pisarni, v mestu, na sodišču j'ai affaire (ali à faire) au bureau, en ville, au tribunal
ne maram imeti nobenega opravka z njim je ne veux avoir rien de commun avec lui, je ne veux pas avoir à faire avec lui
iti po svojih opravkih vaquer à ses affaires
imel bo opravka z menoj il aura à faire à moi
vedno ima kak opravek il a toujours quelque affaire (en cours)

òpūhāno doći na opuhano priti prepozno

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

organiser [-ze] verbe transitif organizirati, urediti, prirediti; ustvariti

s'organiser urediti se, organizirati se, priti v red; izvesti se

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

osébno personnellement, en personne

osebno jamčiti répondre personnellement (ali en personne)
osebno se javiti (se pojaviti, priti) se présenter personnellement (ali en personne)
osebno izročiti (oddati) remettre personnellement (ali en mains propres)
izročite mu pismo osebno remettez-lui la lettre en mains propres
sprejel nas je šef osebno nous avons été reçus par le chef en personne
biti osebno navzoč être présent personnellement (ali en personne), faire acte de présence

osébno personalmente; en persona

osebno oddati, izročiti entregar personalmente (ali en propia mano)
biti osebno navzoč estar presente; hacer acto de presencia
osebno jamčiti responder personalmente (ali con su persoua)
osebno se javiti, se pojaviti, priti personarse

ôsel ass; (sivec) donkey; he-ass, jackass, jack; VB žargon moke, narečno cuddy; ZDA burro; figurativno (bedak) ass, jackass; duffer, dunce, ZDA mutt

ôsle komu pokazati (figurativno) to put one's fingers to one's nose at someone, to thumb one's nose at someone, to make a long nose at someone
ne bodi tak ôsel! don't be an ass!
ôsel gre samo enkrat na led even a fool learns by bitter experience
priti s konja na ôsla (figurativno) to come down in the world

osvobodi|ti (-m) osvobajati befreien, z bojem: freikämpfen; (dati svobodo) freigeben, ujetnike, živali: freilassen, in die Freiheit setzen; pravo auf freien Fuß setzen
osvoboditi dolgov entschulden
osvoboditi se sich befreien, (priti na prostost) freikommen, (odtrgati se od česa) sich loslösen (von)

oubli [ubli] masculin pozabljenje, pozaba; pozabljivost

oubli de soi samozatajevanje
j'ai un oubli, quel est votre nom? pozabil sem, kako vam je (že) ime?
réparer un oubli popraviti nepazljivost, malomarnost, spregled
tirer de l'oubli rešiti pozabe
tomber dans l'oubli priti v pozabo, pozabiti se
sauver de l'oubli rešiti pozabe

oublier [ublije] verbe transitif pozabiti, zanemariti, spregledati

oublier une date pozabiti, spregledati datum
oublier l'heure pozabiti na uro, na čas
faire oublier zasenčiti
mettre quelque chose au rang des péchés oubliés ne več misliti na kaj
s'oublier spozabiti se; hoté zanemariti svoje interese, pozabiti na čas (uro); priti v pozabo; pozabiti nase, ne misliti nase; familier ponesnažiti se, opraviti svojo potrebo
l'enfant s'est oublié otrok se je ponesnažil

ouragan [uragɑ̃] masculin orkan, vihar, burja

déchaîner un ouragan de protestations sprožiti vihar protestov
arriver en ouragan privihrati kot burja, naglo priti

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

ožji izbor moški spol engere Wahl
priti v ožji izbor in die engere Wahl kommen

pada|ti¹ (-m) pasti

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken …)

2. (spuščati se) teren: abfallen, absinken
strmo padati steil abfallen, schroff fallen, steil stürzen

3. tkanina: fallen

4. (izgubljati višino) letalo ipd.: an Höhe verlieren

5. (zniževati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen, figurativno purzeln (cene padajo Preise purzeln)
vrednost pada čemu (etwas) sinkt im Wert

6. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; od izčrpanosti: umfallen, (umirati) tot umfallen
figurativno glave padajo die Köpfe rollen

7. svetloba, pod kotom: fallen, einfallen; pogled, senca, sum, streli: fallen

8.
padati po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
padati iz ene skrajnosti v drugo zwischen Extremen hin und her pendeln
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejemati, upadati, zapadati

padēlla f

1. ponev:
pesce in padella kulin. ocvrte ribe
cadere dalla padella nella brace pren. priti z dežja pod kap

2. posteljni grelec

3. nočna posoda (za nepremične bolnike)

4. steklarski lonec, steklarska ponev

5. severnoital. mastni madež

6. lovstvo zgrešeni strel:
fare padella zgrešiti

palic|a¹ ženski spol (-e …)

1. za pomoč pri hoji: der Stock (sprehajalna Spazierstock, za slepe Blindenstock, bambusna Rohrstock, lesena Holzstock)
popotna palica der Wanderstab
težka palica (gorjača) der Knüppel
hoditi s palico am Stock gehen

2.
figurativno beraška palica der Bettelstab
priti na beraško palico auf den Bettelstab kommen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen

3. kot znak dostojanstva:
škofovska palica der Bischofsstab, Krummstab
maršalska palica der Marschallstab

4.
glasba dirigentska palica der Taktstock, Dirigentenstock, Dirigentenstab

5. kot orodje:
kopalna palica der Grabstock
palica za kazanje der Zeigestock

6.
pastirska palica der Hirtenstab (tudi religija)
| figurativno držati se:
kot bi palico požrl als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte
ne bi se ga/je dotaknil niti s pet metrov dolgo palico nicht mit der Zange anfassen mögen (ich würde ihn/sie nicht mit der Zange anfassen)
pripraviti do česa/dresirati: s korenčkom in palico mit Zuckerbrot und Peitsche