soggolare v. tr. (pres. soggolo) dati podbradnik; zapeti visoko, pri vratu
soìhljebnīk (ijek.), soìhlebnīk m (ek.) tovariš pri mizi, s katerim deliš sol in krxth
solòjednīk m tovariš pri mizi, ki z nami je sol in kruh
sonic boom [sɔ́nikbu:m] samostalnik
aeronavtika močan pok pri prebitju zvočnega zidu
sophisticate [səfístikeit]
1. prehodni glagol & neprehodni glagol
predstaviti (prikazati) sofistično, izkriviti, popačiti, preobračati, (po)kvariti (kakovost vina, enostavnost, naravnost), napraviti nenaravno ali izumetničeno; namenoma delati napačne sklepe, posluževati se sofizmov pri sklepanju
2. samostalnik
(redko) izkušena oseba
3. pridevnik (redko) ➞ sophisticated
sòpívec -vca m drug pri piću
sortior -īrī -ītus sum (sors2)
I. intr. žrebati, srečkati: Pl., Suet., Vell., Lact. idr., cum praetores designati sortirentur Ci., (sc. consules) comparare inter se aut sortiri iussi L., dum legiones de ordine agminis sortiuntur T., praetor certā lege sortiuntur Q. določa sodnike po žrebu (z žrebom). Subst. Sortientēs -ium, m (Κληρούμενοι) Žrebajoči, naslov Dífilove (grške) komedije: Clerumenoe vocatur haec comoedia Graece, Latine Sortientes Pl. —
II. trans.
1. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) določiti (določati, določevati), (raz)deliti (razdeljevati) (si) kaj, žrebati, srečkati za kaj: Suet. idr., iudices Ci., dicas (gl. to besedo), provinciam Plin. iun., sese sortiturum esse cum collega provinciam Ci. ep., consules Asiam et Syriam sortiuntur Ci., consules inter se provincias compararent sortirenturve L., huc delecta virûm sortiti corpora (= delectos s. viros) includunt V.; z odvisnim vprašanjem: quasi sortiri, quid loquare Ci., num sortiuntur inter se, quae declinet, quae non? Ci., consules sortiti, uter dedicaret L.; occ. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) dobi(va)ti, doseči (dosegati, dosezati), izžrebati kaj, prižrebati si, prisrečkati si kaj, po žrebu (z žrebom) pripasti komu kaj, peregrinam (sc. provinciam) est sortitus L., nec regna vini sortiere talis H., Necessitas sortitur insignes et imos H. izžreba = dobi z žrebom v svojo pest.
2. metaf. (po usodi, naključju) dobi(va)ti, doseči (dosegati), preje(ma)ti, najti, pripasti (pripadati) komu kaj: mediterranea Asiae L., casu quod te sortitus amicum H., si Maeonium vatem (Homerja za pesnika) sortita esses O., sortire post te alium atque alium dominum Plin. iun., Atheniensem dominum (za gospodarja) Sen. rh., vitae finem Cu., exitum facilem Suet., fata tam tristia Sen. tr., patrem metuentem sabbata Iuv., maritum Ap., filium Dig., ferae bestiae praecipitia ingenia sortitae Cu. ki imajo hudo strastno čud (naravo), obdarjene z izjemno strastno čudjo (naravo), ki imajo zelo divji značaj, mores hominesque nostri et tempora et ingenia cultiora sortiti Cu. ki pripadajo obdobju višje duševne omike (duševne omike na višji ravni), singula locum teneant sortita (= quem sortita sunt) H., flumina sortita loco distantes ripas O. ki imajo, imajoče; occ.
a) izbrati (izbirati) (si), preskrbeti (si), priskrbeti, poskrbeti za kaj: sortitus fortunam oculis V. potem ko si je izbral (izbravši si) … najsrečnejše mesto (za smer kopja) = potem ko je določil najugodnejše mesto (za smer kopja), subolem armento sortire quotannis V., matrimonium sortiri Iust.
b) razdeliti (razdeljevati) si, deliti kaj s kom: pariter laborem sortiti V., sortiti vices V., legio, sortita periclum V., gentis Claudiae regnum in plebem sortitae L. — Od tod pt. pf. sortītus 3 (s pass. pomenom) pri žreb(anj)u vzdignjen (dvignjen), izžreban, prižreban, prisrečkan: pila Pr. izžrebana glasovalna kroglica; večinoma v adv. abl. sortītō
a) po žrebu (žrebanju), z žrebom (žrebanjem), žrebajoč, žrebaje: sacerdotem sortito capi iubet Ci., sortito coguntur dicere Ci., ceteras (sc. provincias) proconsulibus sortito permisit Suet.
b) po usodi, po naključju, naključno, slučajno, po naravi: tibi sortito id obtigit Pl., lupis et agnis quanta sortito obtigit discordia H.
sostenere*
A) v. tr. (pres. sostēngo)
1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo
2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto
3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar
4. pren. biti hranljiv, redilen
5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen
6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad
B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)
1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico
2. ohraniti, ohranjevati se pri moči
3. stati pokonci
4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna
sottomano
A) avv.
1. pri roki, blizu
2. pren. skrivaj
B) m
1. podloga (za pisanje)
2. dodatek (k plači); napitnina (pod roko)
sous-entendre* [suzɑ̃tɑ̃drə] verbe transitif pri tem razumeti; molče vključiti; imeti v mislih kaj, ne da bi to izrecno izrazili; (grammaire)
verbe masculin, complément masculin sous-entendu glagol, dopolnilo, ki ni izražen(o)
il est sous-entendu que ... samo po sebi se razume, da ...
cette clause est sous-entendue dans le contrat klavzula je vsebovana v pogodbi (ni pa izrecno izražena)
quand je t'ai invité avec moi en voyage, j'ai sous-entendu que tu participeras aux frais ko sem te povabil s seboj na potovanje, sem pri tem tudi mislil, da boš prispeval k stroškom
sous-main [sumɛ̃] masculin, invariable podloga pri pisanju
en sous-main skrivaj
sous-traitant [sutrɛtɑ̃] masculin oseba, ki prevzame neko delo, naročeno pri glavnem podjetniku; poddobavitelj, podliferant
southing [sáuðiŋ] samostalnik
južna smer; premikanje proti jugu
navtika razlika v širini pri plovbi proti jugu
astronomija kulminacija (lune)
spácij m (lat. spatium) spacij, spacijum, razmak izmedu slova pri štampanju ili kucanju, olovna pločica s kojom se pravi razmak
spáho m, zval. spâho
1. spahija
2. drug pri poroki
spalmatore m (f -trice)
1. mazalec
2. delavec pri stroju za gumiranje, za apretiranje
Spannungsdehnung, die, raztezek pri obremenitvi
spar1 [spa:]
1. samostalnik
boksanje, boksarska tekma, gibi v napadu in obrambi (kot) pri boksanju; petelinji dvoboj (zlasti z ostrogami)
figurativno prepir, pričkanje
2. neprehodni glagol
delati gibe obrambe ali napada s stisnjenimi pestmi (kot) pri boksanju (at s.o. proti komu)
figurativno pričkati se, prepirati se; (o petelinih) dvobojevati se
sparring partner šport nasprotnik pri treniranju (boksanja); figurativno nasprotnik v prijateljskem sporu
spawn [spɔ:n]
1. samostalnik
ikre, drst
figurativno, slabšalno leglo, zalega, izrodek
botanika končiči pri gobah
spawn of the devil vražje seme, lopov
2. prehodni glagol
odložiti (ikre), nositi (jajca)
figurativno ustvarjati, proizvajati
slabšalno izleči (kaj), skotiti; v množicah spraviti na svet (potomstvo)
neprehodni glagol
drstiti se, kotiti se; izhajati (from iz)
množiti se kot zajci, v množicah se roditi (nastajati), množiti se
spearhead [spíəhed]
1. samostalnik
konica, železna ost pri sulici ali kopju
figurativno naprej pomaknjena napadalna linija ali četa; borec na čelu (napada ipd.)
2. neprehodni glagol
biti na čelu napada ali napadalne vrste (kolone)