Franja

gledalíšče theatre; playhouse; stage; the boards pl

eksperimentalno gledalíšče experimental theatre
amatersko gledalíšče amateur theatre
v gledalíšču at the theatre
dramsko gledalíšče playhouse
lutkovno gledalíšče puppet theatre, (angleška verzija »Polišinela« za otroke) Punch and Judy show
operno gledalíšče opera house
repertoarno gledalíšče repertory theatre
polno, zasedeno gledalíšče a full house
nabito polno gledalíšče packed house
obiskovalec, -lka gledalíšča theatregoer
obiskovanje gledalíšča theatregoing
gledalíšče na prostem open-air theatre
biti pri gledalíšču to be on the stage
iti h gledalíšču to go on the stage
gledalíšče se prične ob 8. uri the performance begins at 8 o'clock
igrati pred praznim gledalíščem to play to empty houses
gledalíšče je bilo na pol prazno the house was poorly attended (ali half empty)

glodalec samostalnik
(žival) ▸ rágcsáló

glōrior -ārī -ātus sum (glōria) bahati se, ponašati se, hvaliti se, košatiti se, šopiriti se, (široko)ustiti se; abs.: tu ipse mihi gloriari videbare CI., ut tute gloriari solebas CI., defendendi haec causa, non gloriandi eloquor CI., haud negatura, immo etiam gloriatura SUET. Določila: kako? z adv., z abl. modi ali adv. abl.: gl. insolenter CI., C., nimis C., aperte Q., iure CI., quomodo ipse gloriari solet CI., falso gl. AP.; pri (pred) kom?: licet enim mihi apud te gloriari CI., dicitur ... glorians apud suos Pompeius dixisse C.; med kom?: inter suos gl. C., IUST.; proti komu?: ut tu ad amicos tuos gloriaris CI., sed ne adversus te quidem gloriabor L.; ob (pri) čem?: in victoria vel ignavis gloriari licet S., in nostro conspectu gloriari AUCT. B. ALX. pred našimi očmi, vpričo nas. Na vprašanje s čim (s kom)? z abl.: gl. laudatione, legibus, eodem materno genere, nominibus veterum CI., suā victoriā C., vitiis solis T., iisdem amicis PLIN. IUN., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut ... PLIN. IUN. se je z rastjo in rodovitnostjo svojih setev tako ponašal; z dvojnim abl.: socero quoque glorior illo O. ponašam se z njim tudi kot s svojim tastom, s ponosom ga imenujem tudi svojega tasta; s praep. in abl.: de M. Catone gl. CI., de tuis divitiis intolerantissime gloriaris CI., in virtute recte gloriamur CI. v kreposti iščemo ... slave, krepost si ... štejemo v čast, cupiditas gloriandi de me L.; z gen.: adoriae plenae gloriarer AP.; z acc., toda klas. le z acc. pron. n.: vellem equidem idem posse (po drugih possem) gloriari, quod Cyrus CI. prav s tem, ut de me ipso aliquid more senum glorier CI., in eum haec (s tem) gloriantem impetum facit L.; redko in poklas. tudi s kakim drugim obj.: gl. rem ineptam VOP.; z dvojnim acc.: victorem Pacorum Romanorum gl. IUST. zelo se ponašati s Pakorom kot premagalcem Rimljanov, povelič(ev)ati Pakora kot premagalca Rimlj.; z ACI: TER., CELS., Q., IUST., se similem esse Catilinae gloriatur CI., cum Asselus omnes provincias se peragrasse gloriaretur CI., in eo multum ... gloriari solent, se ... nihil ... didicisse umquam CI. imajo v navadi zelo si šteti v čast, da ..., seque alterum fore Sullam ... gloriatur C., quod ... adversarii gloriarentur L., Lentulum et C. Marcellum consules creatos HIRT., non ego secundis rebus nostris gloriabor duos consules ... ab nobis sub iugum missos L., gloriantis quamlibet mulierculam vincere mollitiā H. ki se sme ponašati; z odvisnim vprašalnim stavkom: gloriatus est expergefactā e somno Caesoniā, quantum egisset, dum ea meridiaret SUET. – V pass. pomenu glōriandus 3 slave (pohvale) vreden: beata vita glorianda et praedicanda CI., nec in misera vita quidquam est praedicabile aut gloriandum CI., tamquam ... inhonesta glorianda (sint) AUG.

Opomba: V pozni lat. tudi segloriari = gloriari: IUL. VAL.

gneča samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.

gorat pridevnik
(z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.

gospòđīnskī -ā -ō gospenji: gospođinski post post pred velikim šmarnom

gotòv (končan) acabado, terminado, hecho, concluido ; (pripravjen) preparado, dispuesto; listo, pronto (za para) ; (siguren) seguro

gotov zmage seguro de vencer
za gotov denar al contado
gotova obleka traje m hecho
gotov sem (z delom) he terminado
postaviti koga pred gotovo dejstvo colocar a alg ante el hecho

govornik [ó] moški spol (-a …) der Redner, -redner (volilni Wahlredner, pred nekom Vorredner, nasprotni Gegenredner, slavnostni Festredner)
seznam govornikov die Rednerliste

grab² [græb] samostalnik
prijem; zagrabek; prisvojitev, zagrabitev; grabilec; grabež; otroška igra s kartami

to have (ali get) the grab on s.o. imeti ugodnost pred kom
to make a grab at s.th. hitro po čem seči

gradnj|a ženski spol (-e …) der Bau (tudi za naprave, gnezda ipd.); dejavnost: das Bauen, die Bautätigkeit; (izgradnja) der Ausbau, der Aufbau; gradnja objektov: -bau (betonskih cestišč Betonstraßenbau, cerkva Kirchenbau, cest Straßenbau, cest/poti Wegebau, gnezda Nestbau, gradu [Schloßbau] Schlossbau, hiše/hiš Hausbau, jeklenih konstrukcij der Stahlbau, jezu/jezov Deichbau, kanala/kanalov Kanalbau, mostu/mostov Brückenbau, motorjev Motorenbau, tunela/tunelov Tunnelbau, stolpa Turmbau, utrdb Schanzbau, Festungsbau, zidu Mauerbau)
gradnja Babilonskega stolpa der Turmbau zu Babel
črna gradnja Schwarzbau
(način gradnje) der Bau, die Bauweise, -bau, -bauweise (v liniji Zeilenbauweise, z ilovico Lehmbau, z lesom Holzbau, z nosilnim okrovom Schalenbauweise, groba Überbau, inžinerska Ingenieurbau, lahka Leichtbauweise, masivna Massivbau, Massivbauweise, montažna Fertigbau, Montagebau, Fertigbauweise, nizka Flachbau, opečna Backsteinbau, sendvična Sandwichbauweise, skeletna Skelettbauweise, Skelettbau, terasasta Terrassenbauweise, tipska Typenbau, vrstna Reihenbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau)
način gradnje die Bauweise
(kombiniran način gradnje Gemischtbauweise, masivni način gradnje Massivbauweise)
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung
… gradnje Bau-
(čas die Bauzeit, faza der Bauabschnitt, leto das Baujahr, način die Bauart, prepoved das Bauverbot, sistem das Bausystem, stroški množina Baukosten, ustavitev der Baustopp)gradnje:
množina nizke gradnje der Tiefbau
pomorske gradnje množina Seebauten množina
visoke gradnje množina der Hochbau
zemeljske gradnje množina der Erdbau
udeleženec pri gradnji der Baubeteiligte ( ein -r)
v gradnji im Ausbau, in Ausführung
porabiti pri gradnji verbauen
nadaljevati z gradnjo weiterbauen
pripravljen za gradnjo načrti: baureif

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

grausen občutiti grozo (es graust X vor X občuti grozo pred/zaradi), sich vor... grausen koga je groza pred; gabiti se(komu)

gressus -ūs, m (gradī)

I.

1. stopanje, korakanje, korak, hod, hoja: gressum tendere ad moenia V. obrniti korak, kreniti, gressum inferre V. noter iti, iti v, vstopiti gressum anteferre V. naprej iti (hoditi), pred kom iti (hoditi), gressum comprimere V. zadržati korak, ustaviti se, gressum recipere V. nazaj iti, gressūs ferre per urbem O. iti, hoditi, korakati, presso gressu O. z zadrž(ev)anim korakom = počasi, gressum accelerare ACC. FR. ali maturare VAL. MAX. korak pospešiti, podvizati se, calx in gressu terram non contingit CELS., delicatus et languidus gr. PH., pedes ad gressum compositi COL., gressus rapidos ad litora vertit VAL. FL., genitoris anxios gressus levare manu AUR.

2. metaf.
a) tek ladje: huc dirige gressum V. semkaj obrni (krmari) ladjo!
b) tek govora: gressūs orationis et gestus (živahnost) GELL. –

II. meton. noga: IT., ISID., gressibus mare transire ARN., stupuit laxatos currere gressus PRUD.

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva

grôza (-e)

A) f

1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale

2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

B) inter.

1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà

2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto

gròziti -īm
I. groziti: opasnost ti grozi; groziti kaznom
II. groziti se obhajati groza: ja se grozim od ovoga čovjeka, od ovih riječi, groza me obhaja pred tem človekom, od teh besed

guardar (s)hraniti, prihraniti, obdržati, varovati, streči, negovati; držati (besedo); praznovati (praznik)

guardar (la) cama ležati v postelji zaradi bolezni
guardar miramientos a ozirati se na
guardar silencio molčati
¡Dios guarde a V.! dobrodošli! Bog vas varuj! Zbogom!
guardarse paziti se, varovati se (de česa), zavarovati se (contra pred)
guardarsela a uno jezo kuhati na koga, jeziti se na

guarecer [zc] (ob)varovati, shraniti; vzeti pod streho, prenočiti koga; ozdraviti

guarecerse rešiti se, pobegniti
guarecerse de la lluvia najti zavetje pred dežjem

guérite [gerit] féminin stražarnica; lopa iz desk; pleten stol (za na plažo); zaviračev sedež

monter la garde devant la guérite biti na straži pred stražarnico

guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi