sréčati rencontrer, croiser quelqu'un, quelque chose
slučajno srečati rencontrer (ali croiser) quelqu'un par hasard
srečati se se rencontrer, se croiser
Zadetki iskanja
- sréda (sredina) milieu moški spol , centre moški spol
v sredi au milieu, au cœur, au sein, au beau milieu de
po sredi à travers; par le milieu
v naši sredi parmi nous; (dan) mercredi moški spol
ob sredah le mercredi, tous les mercredis
pepelnična sreda le mercredi des Cendres - srédstvo moyen moški spol , ressource ženski spol , expédient moški spol
brez sredstev dépourvu de (ali sans) moyens (ali ressources, fortune), dans le dénuement
denarna sredstva ressources pécuniaires, moyens, fonds moški spol množine, argent moški spol
menjalno sredstvo moyen d'échange
pralno sredstvo lessive ženski spol, détergent moški spol, détersif moški spol
prevozno sredstvo moyen de transport, véhicule moški spol
proizvajalna sredstva moyens de production
prometna sredstva moyens de communication
reklamno sredstvo moyen de publicité
uspavalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
zdravilno sredstvo reméde moški spol, médicament moški spol
sredstvo proti zamrznjenju (produit moški spol) antigel moški spol
sredstvo za zatiranje mrčesa insecticide moški spol
sredstva za življenje moyens d'existence (ali de subsistance)
z vsemi mogočimi sredstvi par tous les moyens possibles
izčrpati vsa sredstva épuiser tous les moyens
nikoli se nisem posluževal takšnih sredstev je n'ai jamais recouru (ali eu recours) à de tels expédients
namen upravičuje (posvečuje) sredstva la fin justifie les moyens
kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobra qui veut la fin veut les moyens - stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásobjekt s stanovanji ▸ létesítmény lakásokkalizselitev iz stanovanja ▸ kiköltöztetés lakásból, lakásból kilakoltatásvseliti se v stanovanje ▸ lakásba beköltözikvdreti v stanovanje ▸ lakásba betörvlom v stanovanje ▸ betörés lakásbavselitev v stanovanje ▸ beköltözés lakásbaživeti v stanovanju ▸ lakásban élbivanje v stanovanju ▸ lakásban való tartózkodás, kontrastivno zanimivo élet lakásbanprodati stanovanje ▸ lakást eladkupiti stanovanje ▸ lakást veszzgraditi stanovanje ▸ lakást építoddati stanovanje ▸ lakást kiad, lakást bérbe adstanovanje v pritličju ▸ földszinti lakásstanovanje v bloku ▸ lakás társasházbanlastnik stanovanja ▸ lakástulajdonosnakup stanovanja ▸ lakásvásárlásgradnja stanovanja ▸ lakásépítésnajemnik stanovanja ▸ lakásbérlődvosobno stanovanje ▸ kétszobás lakáspovpraševanje po stanovanjih ▸ lakások iránti keresletnajemnina za stanovanje ▸ lakás bérleti díjastanovanje z balkonom ▸ erkélyes lakásblok s stanovanji ▸ kontrastivno zanimivo társasházmansardno stanovanje ▸ tetőtéri lakásoddaja stanovanja ▸ lakáskiadásnajem stanovanja ▸ lakásbérlésvreči iz stanovanja ▸ lakásból kidobStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.enosobno stanovanje ▸ egyszobás lakástrisobno stanovanje ▸ háromszobás lakásdvoinpolsobno stanovanje ▸ két és fél szobás lakásPovezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje
2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélynuditi stanovanje ▸ lakhatást biztosítOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.vzeti na stanovanje ▸ lakhatást biztosít, kontrastivno zanimivo magához veszImela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.imeti na stanovanju ▸ kvártélyt ad, helyet biztosítNjega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.biti na stanovanju ▸ kvártélyt kapŠolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk. - stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis
silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps - stárt (šport) départ moški spol ; (letala) envol moški spol , décollage moški spol ; (vozila) démarrage moški spol
leteči (stoječi) start départ lancé (arrêté)
napačen start faux départ, départ manqué
start s katapultom (aeronavtika) catapultage moški spol, décollage catapulté, lancement moški spol par catapulte - statístičen statistique, de statistique
statistične analize (metode, teorije) analyses (méthodes, théories) statistiques
to je statistično ugotovljeno c'est prouvé par des statistiques (ali statistiquement) - stávek proposition ženski spol , phrase ženski spol ; (tip.) composition ženski spol
po stavkih, stavek za stavkom phrase par phrase
časovni stavek proposition circonstancielle de temps, proposition temporelle
dopustni stavek proposition concessive
glavni (odvisni) stavek proposition principale (subordonnée)
konsekutivni, posledični stavek proposition consécutive
načinovni stavek proposition circonstancielle de manière
namerni stavek proposition finale
oziralni stavek proposition relative
pogojni stavek proposition conditionnelle
trdilni (nikalni, vprašalni) stavek proposition affirmative (négative, interrogative)
velelni stavek proposition impérative
vmesni, vrinjeni stavek parenthèse ženski spol
vzročni stavek proposition causale, proposition circonstancielle de cause
zloženi stavek phrase complexe, période ženski spol
tvorba stavka construction ženski spol (de la phrase)
nauk o stavku syntaxe ženski spol - stežáj
na stežaj de par en par
vrata so na stežaj odprta la puerta está (abierta) de par en par - stillation [stilasjɔ̃] féminin kapanje, kapljanje
formation féminin des stalactites par stillation de l'eau calcaire tvorba stalaktitov s kapanjem apnenčaste vode - stipulírati stipuler, spécifier, préciser
pogodbeno stipulirati stipuler par contrat - stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)
I.
1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.
2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —
II. metaf.
1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).
2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).
3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.
Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L. - stôlpec (tiskarstvo) colonne ženski spol
v stolpcih par colonnes
naslov stolpca titre courant - stôpnja degré moški spol ; (korak, stopinja) pas moški spol , pied moški spol ; (raven) niveau moški spol , échelon moški spol , rang moški spol ; (rakete) étage moški spol ; (instanca) instance ženski spol ; (faza) phase ženski spol
od stopnje do stopnje de degré en degré, par degrés, d'échelon en échelon, par échelons, graduellement, progressivement
davčna stopnja taux moški spol (ali échelon) d'imposition
stopnja izobrazbe degré d'instruction (ali de culture)
jakostna stopnja intensité ženski spol
stopnja nasičenosti degré de saturation
nižja stopnja degré inférieur, premier cycle
osnovna stopnja premier degré, éléments moški spol množine
razvojna stopnja degré de développement
srednja stopnja (šola) second degré, classes moyennes
trdotna stopnja (degré de) dureté ženski spol; (jekla) trempe ženski spol
upornostna stopnja degré de résistance
stopnja vlažnosti degré d'humidité
enačba prve (druge) stopnje équation ženski spol du premier (second) degré - stotína centaine ženski spol
na stotine (ljudi) des centaines (de personnes)
po stotih par centaines - stráh peur ženski spol , crainte ženski spol , effroi moški spol , frayeur ženski spol , anxiété ženski spol ; familiarno frousse ženski spol ; (groza) épouvante ženski spol , terreur ženski spol , horreur ženski spol , angoisse ženski spol ; (duh, prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol , ombre ženski spol
iz strahu pred de peur de, par crainte de
neznanski strah peur sans bornes (ali folle, mortelle), familiarno peur bleue, frousse terrible, popularno trouille ženski spol
paničen strah peur panique
prazen, neosnovan strah peur non fondée (ali infondée, dépourvue de fondement, injustifiée)
smrtni strah angoisse mortelle, familiarno peur bleue (ali terrible, du diable)
strah pred javnim nastopom (familiarno) trac moški spol
strah pred kaznijo crainte du châtiment (ali de la punition)
strah pred ljudmi timidité ženski spol, insociabilité ženski spol, figurativno, familiarno sauvagerie ženski spol
ves v strahu biti (familiarno) avoir une peur terrible (ali bleue), avoir une peur du diable, avoir la frousse
strah me je j'ai peur (ali familiarno la frousse, la pétoche, le trac, la trouille…)
strah ga je obšel, spreletel la peur le saisit (ali prit), il fut pris de peur, il fut saisi d'effroi (ali de frayeur), la frayeur le glaça (jusqu'aux os)
navdati koga s strahom, v strah spraviti, pripraviti koga inspirer de la crainte à quelqu'un, faire peur à quelqu'un
tresti se (potiti se, umirati) od strahu trembler (suer, mourir) de peur (ali d'angoisse) - strangulation [strɑ̃gülasjɔ̃] féminin strangulacija, zadavljenje; médecine zadrgnjenje (črevesa)
asphyxie féminin par strangulation zadušitev zaradi zadavljenja
périr par strangulation umreti zaradi zadavljenja - strást passion moški spol , (silna) fureur ženski spol , fougue ženski spol , (bolestna) manie ženski spol , rage ženski spol ; figurativno ferveur ženski spol , ardeur ženski spol , chaleur ženski spol , feu moški spol , flamme ženski spol
brez strasti dégagé (ali dénué, exempt) de passion, sans passion, placide, impassible
s strastjo avec passion (ali ferveur, fureur)
igralska strast passion du jeu
potovalna strast passion de voyager (ali des voyages)
pravdarska strast manie des procès
uničevalna strast rage de destruction, vandalisme moški spol
krotiti, obvladati svoje strasti maîtriser (ali dompter) ses passions
v strasti se razvneti za se passionner pour
popustiti svoji strasti se laisser aller à (ali emporter par) sa passion - stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol
brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu - strél coup moški spol de feu
strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)