Franja

zêmlja tierra f ; (planet) Tierra f ; (svet) mundo m ; (tla) suelo m , terreno m ; fig piso m ; (humus) mantillo m ; (zemeljska krogla) el globo terrestre (ali terráqueo)

na zemlji en la tierra, en este mundo
nad zemljo sobre la tierra
pod zemljo bajo tierra
tik nad zemljo a flor de tierra, a ras del suelo
leteti tik nad zemljo volar a ras de tierra
pasti na zemljo (tla) caer a tierra (al suelo)
orna (peščena) zemlja tierra laborable (silícea)
rdeča zemlja almagre m
nikogaršnja zemlja tierra de nadie

zero¹ množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)

Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju)

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zgledováti se (po kom) prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle (ali exempie) sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un

zgledovati se (pohujševati se) nad čim se choquer, s'offusquer, se scandaliser de quelque chose

zgledováti se

zgledováti se po kom to model oneself on (ali upon) someone; to follow someone's example, to take someone as one's example
zgledováti se se (= pohujševati se) nad čim to be scandalized at something, to take offence at something

zgledováti se tomar por modelo (po kom a alg) ; tomar como ejemplo a alg

zgledovati se (pohujševati se) nad kom escandalizarse de alg

zgrabiti koga za jajca frazem
neformalno, grobo (izvajati moč nad kom) ▸ markában tart valakit, szorongatja valaki tökeit
"Ni treba skrbeti," pove Tyler. "Gospod policijski pooblaščenec ne bi smel delati težav," nadaljuje, "zdaj smo ga zgrabili za jajca." ▸ „Ne kell aggódni” – mondja Tyler. „A rendőrfőnök úr nem fog gondot okozni” – folytatja –, „a markunkban van”.

zgradíti (-ím) | zgrajeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. costruire, edificare; gettare; fare:
zgraditi hišo, cesto, most costruire una casa, una strada; costruire, gettare un ponte
lastovke so (si) zgradile gnezdo v hlevu le rondini si son fatte il nido nella stalla
pren. zgraditi temelje gospodarstva gettare le fondamenta dell'economia

2. (izdelati celoto) costruire; formare, strutturare:
zgraditi elektronski mikroskop costruire un microscopio elettronico
pregledno zgraditi stavek formare, strutturare perspicuamente una frase

3. pren. zgraditi na edificare, fondare su:
zgraditi družbo na demokratičnih načelih edificare la società su principi democratici
zgraditi zakon na ljubezni fondare il matrimonio sull'amore

B) zgradíti se (-ím se) perf. refl. crearsi, formarsi:
nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska sull'Europa Centrale si è creato un fronte di alta pressione

zgrážati se to be shocked (ali scandalized), to feel disgust at, to abhor, to detest, to feel repugnance (ali loathing), to be revolted by, to become indignant

globoko se zgrážati se nad čim, nad kom to be highly indignant at something, to be most disgusted with someone

zgrážati se (-am se) imperf. refl. scandalizzarsi:
zgražati se zaradi goljufije, nad nespodobnimi slikami scandalizzarsi della truffa, delle fotografie oscene

zgrážati se

zgražati se nad kom indignarse contra (ali con) alg; escandalizarse (nad de)

zgrínjati (-am) | zgrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. stendere, distendere

2. ammucchiare, ammassare:
zgrinjati bogastvo ammassare un patrimonio

B) zgrínjati se (-am se) | zgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. accumularsi, addensarsi:
nad dolino se zgrinjajo temni oblaki sulla valle si addensano fosche nubi

2. affollarsi; riversarsi:
meščani so se zgrnili na ulice i cittadini si riversarono nelle vie

zijáti (-ám) imperf.

1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta

2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zjókati se (-am se) perf. refl. scoppiare in pianto, piangere:
zjokati se kot otrok piangere come un bambino
zjokati se nad svojo usodo piangere, rimpiangere il proprio destino

zlíti (-líjem) | zlívati (-am)

A) perf., imperf.

1. versare:
zliti mleko v lonec versare il latte nella pentola
pren. zliti vase bere, scolare
pren. zliti jezo na koga, nad kom riversare la propria collera su qcn.

2. trasfondere, infondere:
zliti svoja čustva v pesmi trasfondere i sentimenti in poesia

B) zlíti se (-íjem se) | zlívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. confluire; convergere; riversarsi

2. fondersi:
barve, zvoki se zlijejo i colori, i suoni si fondono

3. pren. affluire, riversarsi:
demonstranti so se zlili na trg i dimostranti si riversarono nella piazza

4. impers. spiovere, cessare di piovere:
vedriti, dokler se ne zlije mettersi al riparo finché non smetta di piovere

zlitina samostalnik
1. metalurgija (spojina dveh kovin) ▸ ötvözet
2. (mešanica; kombinacija) ▸ ötvözet, egyveleg, elegy
Še vedno ostaja zvest glasbenemu slogu, ki je svojevrstna zlitina makedonskih tradicionalnih ritmov in sodobnega rocka. ▸ Még mindig hű ahhoz a zenei stílushoz, amely a macedón hagyományos ritmusok és a modern rock sajátos ötvözete.
Natakar, z belimi rokavicami in brezhibno zlitino prezira in uslužnosti na obrazu, se skloni nad puding, ga prelije z žlico ruma in prižge vžigalico. ▸ A fehér kesztyűs pincér, arcán a lekicsinylés és a segítőkészség tökéletes egyvelegével, a puding fölé hajol, leönti egy kanál rummal és meggyújtja gyufával.
Tudi v tej knjigi gre za pripovedno alkimijo spominov, katerih rezultat je zlitina doživljenega in domišljenega. ▸ Ez a könyv is az emlékek elbeszélésének az alkímiájáról szól, melynek eredménye a megélt és a kitalált dolgok elegye.

zliva|ti (-m) zliti (langsam, immer wieder) gießen, schütten ➞ → zliti
zlivati ogenj in žveplo na (jemanden/etwas) begeifern
zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen
zlivati jezo nad sein Mütchen kühlen an

zmag|a ženski spol (-e …)

1. vojska der Sieg (tudi figurativno); -sieg (bliskovita Blitzsieg, končna Endsieg, Pirova Pyrrhussieg, volilna Wahlsieg)
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung (des), figurativno die Bezwingung (des)
boginja zmage die Siegesgöttin
slavolok zmage der Siegesbogen, Triumphbogen

2. šport der Sieg, der Gewinn
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung, der Triumph über
dvojna zmaga Doppelsieg
zmaga na domačem igrišču Heimsieg
zmaga na gostovanju Auswärtssieg
zmaga po točkah der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
zmaga v eni disciplini Einzelsieg
zmaga v etapi Etappensieg
zmaga v skupni uvrstitvi Gesamtsieg
navajen zmag sieggewohnt
brez zmage sieglos
možnost zmage die Gewinnchance
nagrada ob zmagi das Sieggeld
|
gotov zmage siegessicher, [siegesgewiß] siegesgewiss
izbojevati/slaviti zmago siegen, šport einen Sieg landen, triumphieren

zmága victory (nad over), conquest; triumph

zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day