Franja

trope [tróup] samostalnik
retorika trop(us), izraz v prenesenem pomenu
cerkev izraz ali stih, ki je kot okras uveden v mašo

trottolare v. intr. (pres. trōttolo) sukati se kot vrtavka; pren. ne biti nikoli pri miru (otrok)

troupe [tru:p]

1. samostalnik
gledališče igralska družina

2. neprehodni glagol
potovati kot član igralske družine

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

trudeln kotaliti se; Luftfahrt padati kot uveli list; Kunstflug: leteti v svedru/vriju, figurativ odzibati se (peš ali z avtom)

Tuerei, die, delanje, kot da nočeš/ne boš

tûg m, mn. tȕgovi (t. tug, perz.) konjski rep na paševem kopju kot znamenje dostojanstva, najnižji paša je imel en konjski rep, srednji po dostojanstvu dva in najvišji tri repe: paša sa jednim -om (birtuglija), sa dva -a (ičituglija), paša sa tri -a (učtuglija)

tum (adv. acc. n. pron. debla *to-; prim. tam, tālis, tot in iste)

I. adv.

1. takrat, tedaj, nato, v tistem času (starejše ondaj); o trenutku v preteklosti;
a) adv. sam: tum pater omnipotens perfregit Olympum O., si tum se cum Catilina coniunxerat Ci.
b) adv. v korelaciji: cum … tum Ci., ubi … tum Ter., postquam … tum S., tum … cum Q., quod tum adsequi non potuerunt, id nunc adsecuti sunt Ci.

2. tedaj, takrat (starejše ondaj), nato, v zvezi z drugimi časi: ambulantes, tum autem residentes Ci., quod si quando accidit, tum fit, ut … Ci., tum, cum tu es iratus, permittis iracundiae dominatum animi tui Ci.; okrepljeno: tum denique Pl., Ci., tum maxime Q., tum vero Ci., tum iste aliquando „age, dic“ inquit Ci.; elipt.: tum Scipio (sc. discit) Ci., tum iste: „quam mihi religionem narras?“ Ci., quid tum Cassius? Ci.

3. metaf. za zaznamovanje vrstnega reda nato, potem, zatem, (na)dalje: Lento, Nucula, tum Antonius Ci.; poseb. pogosto v dvočlenskih in veččlenskih zvezah: primum … tum, primum … deinde … tum, primum … deinde … tum … post (postremo); najdemo še razne druge zveze. —

II. conj.

1. zdaj … zdaj; vsi členi so enakovredni: dissero in utramque partem tum Graece tum Latine Ci., iste tum petere ab illis, tum minari; tum spem, tum metum ostendere (2 + 2 člena) Ci., stellae tum occultantur, tum rursus aperiuntur; tum adeunt, tum recedunt; tum antecedunt; tum subsequuntur; tum celerius moventur, tum tardius, tum omnino ne moventur quidem (2 + 2 + 2 + 3 členi) Ci.

2. occ. in … in še posebej, in … posebej pa, kakor … tako zlasti, če že … potem gotovo (posebej, šele), ne samo … ampak tudi, tako … kot tudi, tako … kot še posebej ipd.; prvi člen kot prorek, ki je manj pomemben: tum … tum autem Ci., tum … tum vero Ci.; večinoma pa cum … tum (v istih pomenih): cum multae res explicatae non sunt, tum perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci.

tumble² [tʌmbl] neprehodni glagol
pasti, telebniti, štrbunkniti, zrušiti se, prevrniti se, prekopicniti se, kozolce prevračati; poskakovati, skakati, delati salte (kot kak akrobat); valiti se sem in tja, prevračati se, premetavati se (v postelji); spotakniti se; slepo zdrveti, planiti
sleng naglo padati (o cenah); pridrveti, privihrati, pridivjati kot vihar, prihiteti, prileteti

tumble to sleng nenadoma razumeti, dojeti, doumeti; privoliti v, veseliti se, vzljubiti
prehodni glagol
podreti, zrušiti, prevrniti, prekucniti; prebrskati, spraviti v nered, premeta(va)ti; zagnati, zalučati; zmečkati; ustreliti

to tumble into bed pasti, zvaliti se v posteljo
they tumbled him into the river vrgli so ga v reko
your bed is all tumbled vaša postelja je vsa razmetana
I did not tumble to the joke at first sprva nisem razumel šale (dovtipa)
he tumbled into an old friend slučajno je naletel na starega prijatelja
the waves tumble and toss valovi se valijo sem in tja
the wall finally tumbled končno se je stena (zid) zrušila
to tumble a hare with a shot z enim strelom podreti zajca

tvȏr tvȍra m
1. delo, dejanje: od zbora do -a mnogo ima razgovora
2. dial. razžvrkljan beljak kot mazilo za rano

twin [twin]

1. samostalnik
dvojček, dvojčica
množina dvojčka, dvojčici
botanika dva zrasla sadeža
figurativno nasprotek; pendant
mineralogija zraslica (kristal)

identical twins enojajčna dvojčka
fraternal twins dvojajčna dvojčka
Twin Cities mesti dvojčici
the Siamese twins siamska dvojčka (dvojčici)
Twins = twin-Brothers, twin-Brethren astronomija Dvojčka (zvezdi, Kastor in Poluks)

2. pridevnik
dvojčen, podvojen
botanika podvojen, paren

twin bed podvojena postelja (iz dveh postelj)
twin brother brat dvojček

3. prehodni glagol
pariti, (z)družiti, spojiti

they are twinned in action delata skupaj
neprehodni glagol
roditi dvojčke (dvojčici)
zastarelo roditi se kot dvojček
figurativno biti zelo podoben, biti par, spadati skupaj (with z)

twinborn [twínbɔ:n] pridevnik
rojen kot dvojček

twinned [twind] pridevnik
kot dvojček rojen; združen; zrasel (kristal)

tȳphōnicus 3 (tȳphōn) tak kot tifón, podoben tifónu, tifónski, tifónast: ventus Vulg. vrtinčast veter, hohorin.

uabònositi se -īm se otrdeti, postati trd in črn kot ebenovina, ne se premeniti: ko uzimlje interes i ko krivo meri, on se tako uabonosi u zemlji, ne da mu onaj greh da istrune kao ostali ljudi

über² Adverb čez, več kot, preko (über 100 Mark preko/čez/več kot 100 mark); über und über čezinčez; über kurz oder lang prej ali slej; den ganzen Tag/Nachmittag über ves dan/popoldan itd.; etwas über haben biti sit (česa); über etwas sein prekašati (kaj)

überbieten^* jemanden beim Anbieten: ponuditi več kot (kdo); eine Leistung, einen Rekord, an Kraft: prekašati, prekositi, eine Norm: preseči, presegati; an Frechheit/Gemeinheit/Hilfsbereitschaft: kaum zu überbieten sein težko bi bil bolj (predrzen/podel/pripravljen pomagati), težko najdeš večjega (predrzneža/podleža/človeka, ki bi bil bolj pripravljen pomagati)

überdauern trajati dlje kot; Biologie, figurativ preživeti (kaj)

übereck (poševno) čez kot

überfallartig iznenaden, kot napad