Franja

volpe f

1. zool. lisica (Vulpes):
volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

2. lisica (krzno)

3. pren. lisjak, zvitež

4. med. plešavost, alopecija

5. bot. (golpe) snetivost
PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti

vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
vprašati za ceno chiedere il prezzo
vprašati po imenu chiedere il nome
vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
vprašati za dovoljenje chiedere permesso
vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
vprašati za račun chiedere il conto
vprašati po zdravju informarsi sulla salute
vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

2. interrogare:
vprašati učenca interrogare l'alunno
vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
PREGOVORI:
kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi

vráčati to return; to give back; to make restitution; to restore, to replace

enako z enakim, milo za drago to give tit for tat, to repay in kind, to retaliate
vráčati se to return, to come back, to retrace one's steps; to recur
vráčati se k starim grehom to be a backslider
prokletstvo se vrača na začetnika, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade a curse recoils on its author, curses come home to roost

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

waste¹ [wéist]

1. samostalnik
razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
zastarelo opustošenje, razdejanje
pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

a waste of snow snežna pustinja
it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

2. pridevnik
pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

waste drain odtočni kanal
waste energy neizrabljena energija
waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
waste materials odpadni material, odpad(ki)
waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
to lay waste opustošiti
to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
to run waste prazen teči (stroj)

will³ [wil]

1. prehodni glagol
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) willest
3. os. wills
zastarelo willeth [wíliɵ]
preteklik in pretekli deležnik willed [wild]
hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazati

God wills (ali willeth) it bog hoče to (tako)
he who wills success is half way to it kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol ima
willing and wishing are not the same hoteti in želeti je dvoje; pravno v oporoki določiti, voliti, zapustiti
she willed her money to a hospital svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)
the mesmerist wills his patient hipnotizêr vsili pacientu svojo voljo
to will o.s. into prisiliti se k

2. neprehodni glagol
hoteti, zahtevati, želeti, koprneti po

wise² [wáiz] pridevnik (wisely prislov)
pameten, moder, razumen, uvideven, izkušen; oprezen, preračunljiv, zvit; obveščen, seznanjen, poučen, vedoč
zastarelo učen
ameriško, sleng zavesten, vedoč, na tekočem

wise woman vedeževalka, vražarica
wise saying moder izrek
wiser after the event za eno izkušnjo bogatejši
the wise men of the East modrijani z Jutrovega
to be wise after the event biti naknadno (po dogodku) pameten
to be wise to biti si na jasnem o
a word to the wise is enough kdor ima kaj soli v glavi, že razume
to be (ali to get) wise spametovati se, zavedati se
to be none the wiser (for it) ne biti nič pametnejši kot prej
he came away from the lecture none the wiser odšel je od predavanja prav nič pametnejši (ne da bi bil kaj razumel)
without anyone being the wiser for it ne da bi kdo o tem kaj zvedel
to put s.o. wise to seznaniti koga z, opozoriti koga na, uvesti koga v

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zabušant samostalnik
neformalno (kdor se izogiba delu) ▸ naplopó, léhűtő, munkakerülő
Nepredvideni sestanki, prazne baterije na mobilnih telefonih, bolne mame in osamljeni prijatelji – vse to služi za izgovore zabušantom. ▸ Váratlan találkozók, lemerült mobiltelefon-akkumulátorok, beteg anyák és magányos barátok – ez mind-mind ürügyként szolgál a naplopók számára.

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein

zádnji dernier, ultime, extrême, suprême; arrière, postérieur

v zadjem času ces derniers temps
v zadjih letih ces dernières années
zadjo nedeljo dimanche dernier
zadji (pretekli) teden la semaine dernière (ali passée)
zadnji dan meseca le dernier jour du mois
zadnji del la partie arrière (ali postérieure)
zadje noge les pieds moški spol množine de derrière
zadje novice dernières nouvelles, nouvelles de dernière heure
zadja ura dernière heure, heure suprême
zadja volja dernières volontés, testament moški spol
imeti zadjo besedo avoir le dernier mot
zadje časti (pri pogrebu) honneurs suprêmes (ali funébres)
zadnji v zadnjih zdihljajih biti être à l'agonie (ali à toute extrémité)
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

zádnji último

v zadnjem času últimamente
v zadnjem hipu en el último momento
v zadnjih letih (en) estos últimos años
zadnje novice (vesti) noticias f pl de últiata hora
zadnja ura la hora suprema
zadnji (pretekli) teden la semana pasada
zadnja volja última voluntad f
do zadnje kaplje krvi hasta la última gota de sangre
do zadnjega moža hasta el último hombre
biti v zadnjih vzdihljajih estar en la agonía
imeti zadnjo besedo decir la última palabra
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar

zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

zajémati to ladle (out); (vodo iz čolna ipd.) to scoop

kdor vse objame, nič ne zajame grasp all, lose all

zajéti puiser ; (vrelec) capter ; (obseči) embrasser, englober, inclure, renfermer ; (ujeti) cerner, encercler, faire prisonnier ; (noč) surprendre

zajeti sapo respirer (profondément)
kdor preveč objame, nič ne zajame qui trop embrasse mal étreint

zajéti comprender, incluir ; voj cercar; abarcar

zajeti vodo iz vodnjaka sacar agua del pozo
kdor preveč objame, nič ne zajame quien mucho abarca, poco aprieta

zanič|evati (-ujem) verachten, [mißachten] missachten; (zavračati) verschmähen
kdor zaničuje svet der Weltverächter

zaprávljati to be prodigal (ali lavish) with; ➞ zapraviti

zaprávljati čas in denar to waste one's time and money
kdor lahkomiselno zapravlja, se od premoženja že poslavlja (arhaično) wilful waste makes woeful want