Franja

usmíljenje pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , compassion ženski spol , commisération ženski spol , apitoiement moški spol

brez usmiljenja sans pitié
iz usmiljenja par pitié (pour)
usmiljenja vreden digne de pitié (ali de compassion), pitoyable, déplorable, qui fait pitié
usmiljenje imeti s kom avoir (ali prendre) pitié de quelqu'un, prendre quelqu'un en pitié, avoir de la compassion pour quelqu'un
vzbujati usmiljenje faire pitié, éveiller la compassion

usmíljenje misericordia f ; caridad f ; compasión f ; miseración f ; lástima f ; piedad f

brez usmiljenja sin piedad (ali cuartel)
iz usmiljenja por caridad (ali compasión ali lástima)
usmiljenje! ¡piedad!; ¡misericordia!
usmiljenja vreden digno de compasión (ali de lástima), deplorable
ne imeti usmiljenja z no tener piedad (ali compasión) de
opravljati dela usmiljenja practicar obras de misericordia
zbujati usmiljenje dar (ali despertar) compasión

usod|a [ó] ženski spol (-e …)

1. das Schicksal (življenjska Lebensschicksal, begunca Flüchtlingsschicksal, emigranta Emigrantenschicksal)
težka usoda die Härte des Schicksals
… usode Schicksals-
(boginja die Schicksalsgöttin, črta die Schicksalslinie, drama das Schicksalsdrama, nit der Schicksalsfaden, skupnost die Schicksalsgemeinschaft, tragedija die Schicksalstragödie, udarec der Schicksalsschlag)
… v usodi Schicksals-
(tovariš der Schicksalsgenosse, Schicksalsgefährte); v frazah tudi: das Geschick
doživeti udarce/udarec usode vom Geschick eingeholt werden
biti prepuščen usodi preisgegeben werden
prepustiti usodi seinem Schicksal überlassen
imeti skupno usodo z sein Schicksal teilen mit
vdan v usodo schicksalsergeben
vdati se v usodo sich in sein Geschick ergeben
roka usode die Fügung des Schicksals, die Schicksalsfügung

2. (sreča, zla sreča) das Los (človeška Menschenlos, mornarska Seemannslos, pesniška Dichterlos)
spremenljiva usoda (spremenljiva sreča) Wechselfälle des Lebens
(kar nam je usojeno) die Fügung, die Schickung

3. (poguba) das Verhängnis

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

uspéh succès moški spol , réussite ženski spol , résultat moški spol

brez uspeha sans succès, sans résultat, en vain
kronan z uspehom couronné de succès
imeti uspeh avoir du succès, réussir auprés de quelqu'un
velikanski uspeh succès éclatant (ali fantastique, phénoménal, familiarno fou, monstre, bœuf)

uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

brez uspèha without success
z uspèhom with success
kronan z uspèhom successful; crowned with success
beležiti uspèh to score a success
čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
doseči uspèh to achieve success
vojaški uspèhi military successes
pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
izkazati se kot uspèh to turn out a success
imeti malo uspèha to meet with little success
imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
film je imel velik uspèh the film was a great success
želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success

uspèh éxito m ; suceso m

z uspehom con éxito, con buen resultado
kronan z uspehom coronado por el éxito
imeti uspeh tener (ali lograr ali alcanzar) éxito
ne imeti uspeha no tener éxito, tener mal éxito, fracasar, tener resultado adverso, (o gledališki igri) fracasar, irse al foso, (o načrtu) malograrse, fracasar, (o prizadevanjih) ser infructuoso (ali estéril ali inútil)
ni imel uspeha pri njem no consiguió nada de él
obetati uspeh prometer (buen resultado)

ústa bouche ženski spol

polna usta (zalogaj) bouchée ženski spol
od ust do ust de bouche en bouche
odprtih ust ostati rester (ali demeurer) bouche bée, être éberlué (ali familiarno estomaqué, épaté, sidéré)
na vsa usta kričati crier à gorge déployée
morati nasititi mnogo ust devoir nourrir beaucoup de bouches
ne odpreti ust ne pas ouvrir la bouche, se taire, ne pas desserrer les dents, ne dire (ali ne souffler, ne piper) mot
imeti neprijeten vonj iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, popularno repousser du goulot
živeti iz rok v usta vivre au jour le jour

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

ústnica lip; botanika lip, labium, pl labia

debela ústnica thick lip
ki ima debele ústnice thick-lipped
zgornja (spodnja) ústnica the upper (the lower) lip
zajčja ústnica harelip
ruž za ústnice lipstick
oblizniti, oblizovati si ústnice to smack (ali to lick) one's lips
gristi si ústnico, ugrizniti se v ústnico to bite one's lip, to gnaw one's lip(s)
imeti nabrekle, debele, otekle ústnice to have blubber lips
sramna ústnica labium, pl labia

úš (-í) f

1. zool. pidocchio, pidocchio dell'uomo (Pediculus humanus);
uši grizejo i pidocchi pungono
imeti uši avere i pidocchi
obirati, odpravljati, uničevati uši pulirsi dei pidocchi, spidocchiarsi
imeti denarja kot berač uši avere soldi a palate
saj ga bodo uši pojedle è pieno di pidocchi
v zaporu rediti uši stare in prigione a farsi mangiare dai pidocchi
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
listna uš pidocchio delle piante, afide (Curculionidae); pidocchio della carpa (Argulus foliaceus); pidocchio del pube (Phthirus pubis), piattola

2. pren. pidocchio, uomo spilorcio, sfruttatore

utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

3. (izraža verjetnost):
danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina

úzda (-e) f briglia; cavezza; freno (tudi pren.):
nadeti uzdo mettere la briglia a
zategniti, popustiti uzde stringere, allentare il freno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti na uzdi tenere a freno
rešiti se uzde scuotere il freno
uzda jadra scotta, mura
uzda pri boji branca del corpo morto

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
bralna vaja exercice de lecture
duhovne vaje (religija) exercices spirituels
glavna vaja (gledališče) répétition générale
govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
orožna vaja exercice militaire
pisalna vaja exercice d'écriture
protiletalska vaja exercice de défense passive
prstna vaja (glasba) exercice de doigté
slogovna vaja exercice de style
strelna vaja exercice de tir
telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
priti iz vaje perdre l'habitude
vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron

vája ejercicio m ; práctica f

generalna vaja (v gledališču) ensayo m general
seminarske vaje prácticas f pl
šolska vaja ejercicio m
dihalne (gimnastične, proste, orodne) vaje ejercicios m pl respiratorios (gimnásticos, sin aparatos, con aparatos)
telesne vaje ejercicios corporales (ali físicos)
bralna vaja ejercicio de lectura
duhovne vaje (rel) ejercicios espirituales
govorna vaja ejercicio de conversación
orožna vaja ejercicio militar
strelne vaje ejercicios m pl (ali prácticas f pl) de tiro
imeti vajo v tener práctica en
priti iz vaje perder la práctica
vaja naredi mojstra la práctica hace maestro

vájet rein; (jezdnega konja) bridle

držati krepko koga na vájetih to keep a tight rein on someone
pritegniti vájeti to draw rein
izpustiti vájeti iz rok to drop the rein
popustiti (konju) vájeti to give (a horse) free rein (ali the rein)
imeti, držati (trdno) vájeti to hold the reins (tudi figurativno)
obrniti konja na levo z vájetmi to rein a horse to the left
ustaviti (konja) z vájetmi to rein in (a horse), to rein up

vájet (-i) f briglia, redine:
držati, zategniti vajeti tenere, tirare la briglia
pren. dati vajeti iz rok lasciare, abbandonare una carica
pren. imeti v rokah vajeti česa essere a capo di, dirigere qcs.
izpustiti vajeti iz rok dare la briglia sul collo
pren. držati koga na vajetih dominare su qcn.; pog. tenere a stecchetto qcn.

vájet rienda f ; riendas f pl ; brida f

vzeti vajeti v roke tomar las riendas (tudi fig)
popustiti vajeti aflojar las riendas (tudi fig)
držati vajeti na kratko sujetar la rienda
imeti vajeti v rokah (fig) llevar (ali tener) las riendas
voditi za vajeti llevar de rienda