Franja

antisemitizem samostalnik
(sovražen odnos do Judov) ▸ antiszemitizmus
Sopomenke: protisemitizem

Antōnīnus -ī, m Antonin, priimek posinovljencev iz Antonijevega rodu. Poseb.:

1. T. Arrius Antoninus Tit Arij Antonin, po materi ded cesarja Antonina Pija, konz. l. 69 po Kr.; nanj je naslovljenih več pisem Plinija ml.: T., Plin. iun.

2. Q. Haterius Ant. Kvint Haterij Antonin, konz. l. 53 po Kr.: T.

3. Ant. Pius, s popolnim imenom T. Aurelius Fulvinus Boionius Ant. Pius Tit Avrelij Fulvij Bojonij Antonin Pij, pravičeni in dobrotljivi rim. cesar od l. 138 do 161 po Kr.: Aur., Eutr.

4. M. Aurelius Verus Ant. Mark Avrelij Ver Antonin (ki mu dodajajo sedanji zgodovinopisci Philosophus Filozof), posinovljenec, zet in naslednik prejšnjega, cesar od l. 161 do 180 po Kr.; vzgojen pri stoikih je prizadevno gojil stoiško filozofijo: Aur., Eutr.

5. M. Aurelius Ant. Heliogabalus Mark Avrelij Antonin Heliogabal, rim. cesar, prej imenovan Varius Avītus Bassianus Varij Avit Basijan; gl. Hēliogabalus. — Od tod adj. Antōnīniānus 3: Eutr., Lamp., in Antōnīnus 3: Lamp. Antoninov.

Anwartschaft, die, (-, -en) kandidatura (auf za); im Amt, Dienst: pripravništvo; Sozialversicherung: pričakovalna pravica, pravica (auf do)

anybody¹ [énibɔdi] zaimek
nekdo; vsakdo, kdorkoli

we have not met anybody nikogar nismo srečali
anybody can do that vsakdo to lahko stori
anybody's guess zapisano v zvezdah
scarcely anybody skoraj nihče

anywhere [éniwɛə] prislov
nekje; povsod, kjerkoli, kamorkoli

I cannot find him anywhere nikjer ga ne morem najti
he meets friends anywhere povsod srečuje prijatelje
scarcely (ali hardly) anywhere skoraj nikjer
ameriško anywhere from ... to nekako od ... do

apathetic [æpəɵétik] pridevnik (apathetically prislov) (towards do)
brezbrižen, otopel, ravnodušen, brezdušen, apatičen

apathy [ǽpəɵi] samostalnik (towards do)
brezbrižnost, brezčutnost, otopelost, apatija

apàtija ž (gr. apátheia) apatija, otopelost, topost, brezčutnost: apatija prema svemu apatija do vsega, za vse; pasti u -u; probuditi se iz -e

apego moški spol privrženost, nagnjenje

apego al terruño ljubezen do rodne grude

aplanar (iz)ravnati, sploščiti; v zadrego spraviti

aplanarse sesuti se (zgradba); izgubiti veselje do življenja (bolnik)

aplikacija samostalnik
1. (računalniški program) ▸ alkalmazás, applikációPovezane iztočnice: aplikacija baze podatkov

2. (uporaba v praksi) ▸ alkalmazás
3. (vnos v telo) ▸ alkalmazás Aplikacije zdravila se pogosto naučijo tudi bolniki sami. ▸ A gyógyszer beadását gyakran maguk a betegek is megtanulják.

4. (izdelek iz blaga) ▸ ráillesztés, applikációNa voljo bodo ročno klekljane čipke in aplikacije s čipko. ▸ Kézzel készült vert csipkét és csipkeapplikációt is lehet majd kapni.

apocopa -ae, f: Prisc., in apocopē -ēs, f: Prob. idr. slovničarji (gr. ἀποκοπή) odpah, slovnična podoba, če se odpahne koncu besede kaka črka ali zlog (npr. bonu' nam. bonus, do' nam. domum).

apoderar pooblastiti

apoderarse polastiti se, (kupce) prevzeti
apoderarse de la palabra do besede priti

appassionare

A) v. tr. (pres. appassiono)

1. buriti, vzbuditi, vzbujati strast:
appassionare qcn. alla musica vzbuditi v kom strast do glasbe

2. razžalostiti, ganiti

B) ➞ appassionarsi v. rifl. (pres. mi appassiono)

1. razvneti, razvnemati se; navdušiti, navduševati se:
appassionarsi allo sport navdušiti se za šport

2. žalostiti se, biti ganjen

appellō (adpellō) -āre -āvī -ātum (iz ad in *pellāre; prim. compellāre, interpellāre)

1. nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati), govoriti s kom: salutabant benigne, comiter appellabunt Ci., singulos appellare rogareque Ci., tu autem, M. Antoni, absentem enim appello Ci., milites benigne app. S., quaestorem appellat (pozdravi) dicitque S., nec audet appellare virum virgo O., legati quod erant appellati superbius Ci. ostro nagovorjeni, in appellandis cohortandisque militibus C., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; (s pristavkom nomine, nominatim ali nominans ali brez) po imenu nagovoriti (nagovarjati), (po)klicati, poz(i)vati: flebiliter nomine sponsum mortuum appellat L., me autem nomine appellabat Ci., centurionibus nominatim appellatis C., unum quemque nominans appellat S.; pogosto poz(i)vati, ponižno (za)prositi, moliti koga: mater, te appello,... surge et sepeli gnatum Pac. ap. Ci. (prim. Ci. Acad. II, 27, 88, Tusc. I, 44; H. Sat. II, 3, 62), vos imploro et appello, sanctissimae deae Ci., qui deus appellandus est? Ci., nunc vero exsul patriā... quo accedam aut quos appellem? S., aliquo praeeunte deos app. Plin. iun.

2. occ.
a) nagovoriti, naprositi, zaprositi koga za posvet o čem: id, quod te volo de communi re appellare mea et tua Pl., senatus saepius pro tua dignitate appellaretur, si absentibus consulibus umquam, nisi ad rem novam cogeretur Ci. ep., appellatis de re publ. patribus Suet.
b) poz(i)vati, nagibati koga k čemu, (na)svetovati komu kaj, poskušati zapeljati, zvabiti koga k čemu: a Viridomaro appellatus C., tutores saepe appellati pernegaverunt Ci.; s finalnim stavkom: appellatus est a C. Flavio... Atticus, ut eius rei princeps esse vellet N.; app. de aliqua re k čemu (poseb. v slabem pomenu): aliquem de proditione L., aliquem (aliquam) de stupro Val. Max., Q., stupri causā Val. Max., ali samo appellare aliquem (sc. de stupro) Sen. rh., Dig.; app. aliquem in aliqua re L. idr., redko app. aliquem in aliquam rem L.
c) terjati (koga za) kaj, npr. (za) dolg: cum tibi cotidie potestas hominis fuisset admonendi, verbum nullum facis; biennio iam confecto fere appellas Ci., app. aliquem de pecunia Ci. ali samo pecuniā Q., creditores in solidum appellabant T. so terjali za celoto = so odpovedali glavnico, app. aliquem de sorte, de usura Val. Max., debitorem in diem ali ad horam et diem Sen. ph.; pren.: app. solum Plin. z gojenjem primorati, da rodi; šele poklas. app. aliquid terjati za kaj, zahtevati kaj: mercedem Iuv.
č) poz(i)vati na sodišče, (ob)tožiti, s tožbo prijeti: cavendum est etiam,... ne... alii plectantur, alii ne appellentur quidem Ci., in litibus nemo appellabatur nisi ex testium dictis Ci.; z gen. (zaradi česa): quid si adeam atque appellem mali damnique? Pl.
d) kakega oblastnika na pomoč poz(i)vati, (po)klicati višjo oblast, priziv da(ja)ti, pritožiti (pritoževati) se višji oblasti: regem L., Plin., praetorem Ci., tribunos L., a praetore tribunos Ci., ab aliquo Q., si quis appellavisset de aestimatione C. se je pritožil zaradi..., in eo praetor appellatur Ci. pri tem gre priziv do pretorja; v ces. dobi; app. ad imperatorem Icti., a (ex) sententia Icti; pren. sklicevati se na kaj: quae si appellare audent impii, quo tandem studio colentur a bonis? Ci.

3. (po)imenovati, vzde(va)ti komu ime: illa calamitas, si ita est appellanda Ci., omnes nominari a me non est necesse; eos, qui adsunt, appellabo Ci., pecunias, quo nomine iudicium hoc appellatur, non repetunt Ci.; z dvojnim acc.: C., L. idr., Ennius sanctos appellat poëtas Ci., regem app. aliquem Ci. idr. = imenovati, oklicati koga za kralja; v pass. z dvojnim nom.: qui ipsorum linguā Celtae, nostrā Galli appellantur C., pars oppidi, quae appellatur Insula Ci. ki se mu pravi Otok, qui post Alexandrum Magnum reges sunt appellati N. — Pri etimološkem izvajanju: locupletes assiduos ab aere dando Ci., Quirites a Curibus appellati L. po besedi Cures, appellare a colendo colles Col. po besedi colere, ab eius nomine Thessalia appellatur Vell., appellata ex viro virtus Ci. po besedi vir, Italia appellata de Graeco vocabulo Gell. S praep. ob ali propter se veže vzrok imenovanja: (Scipio) Africanus ob egregiam victoriam de Hannibale... appellatus L., Peripatetici philosophi olim propter eximiam rerum maximarum scientiam a Graecis politici philosophi appellati Ci.; occ. omeniti (omenjati), navesti (navajati): quae (aedes) in lege non appellantur Ci., quos (principes) idcirco non appello hoc loco Ci., app. auctores Plin.; pren.: aliquem nutu significationeque app. Ci. ep. označiti.

4. izgovoriti (izgovarjati), izreči (izrekati): litteras, nomen Ci., sicut „fetus“ ipse et „fecundits“ appellata Gell.

Opomba: Star. appellāssis = appellaveris: Ter.

Appetit, der, tek (auf do); figurativ želja (po); Appetit machen zbujati tek

appétit [apeti] masculin tek, apetit (pour za); poželenje, želja (de po)

bon appétit! dober tek!
vous sentez-vous de l'appétit? imate kaj teka?
assouvir, ouvrir l'appétit zadovoljiti, zbuditi tek
couper l'appétit vzeti tek
manger de bon appétit jesti s tekom
manger à son appétit najesti se (do sitega)
mettre quelqu'un en zbuditi komu tek
rester, demeurer sur son appétit ne se najesti (do sitega)
l'appétit vient en mangeant tek pride pri jedi

Appius -iī, m Apij, in Appia -ae, f Apija, predimek, poseb. članov Klavdijevega rodu (gl. Claudius): Forum Appiī Apijev trg, trg ob Apijevi cesti v Laciju: Ci. ep. — Od tod

1. adj.
a) Appius 3 Apijev, apijski. Poseb.: via Appia Ci., L., tudi Appiae limes L. in (pesn.) via Appi H. ali samo Appia Ci. ep., L., H., O. idr. Apijeva cesta, vélika (vojaška) cesta, ki jo je l. 312 speljal cenzor Apij Klavdij Slepi od Kapenskih vrat (porta Capēna) v Rimu naravnost do Teracine in od tod do Kapue (Capua); v času ces. Trajana so jo podaljšali do Brundizija; aqua Appia Front. Apijev vodovod, ki ga je napravil isti cenzor Apij (prim. L. IX, 29).
b) Appiānus 3 Apijev, apijski: libido L. decemvira Apija Klavdija, māla Plin.; subst. Appiānum -i, n Apijevo zelenilo, zeleno barvilo slabe vrste: Plin.

2. subst.
a) Appias -adis, f Apijevka, apijska boginja, α) kip Nimfe pri vodometu Apijevega vodovoda na Julijevem trgu (forum Iulii): O.; pl. Appiadēs deae kipi Nimf pri Venerinem svetišču nedaleč od omenjenega vodometa: O., Plin. β) vzdevek, ki ga je Minervi nadel Ciceron, ko se je laskal Apiju Klavdiju Lepemu: Ci. ep.
b) Appietās -ātis, f „apijevstvo“ = staro plemstvo Apijeve rodbine, besedo je ustvaril Ciceron, ko se je laskal Apiju: Ci. ep.

approach² [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice

it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti

apurar (o)čistiti; izčrpati, porabiti; pretehtati, natančno preiskati; dokončati; nadlegovati; ameriška španščina (pri)siliti, priganjati

apurar responsabilidades krivce na odgovornost poklicati
apurarse mučiti se, pogum izgubiti, žalostiti se; Am pohiteti
apurarse por poco takoj pogum izgubiti
¡no se apure! le nič strahu!
apurar la copa del dolor hasta las heces izpiti čašo trpljenja do dna