Franja

ganíti enternecer; emocionar; conmover

do solz ganiti mover a lágrimas; hacer llorar
ganiti se moverse; agitarse
to ga ni niti najmanj ganilo no le impresionó lo más mínimo
s prstom ne ganiti no mover ni un dedo
z mesta se ne ganiti no moverse del sitio

garantírati to guarantee; (dolg, posojilo) to guarantee, to secure; (predmet, proizvod) to guarantee, to warrant; (jamčiti za) to guarantee, to answer for, to vouch for

lahko ti jamčim, da ni ničesar povedal I can guarantee (ali I can vouch for it) that he said nothing

garbanzo moški spol rastlinstvo čičerka; Mehika mlad strežnik

cuenta garbanzos (fig) skopuh
meter a uno el garbanzo en el cuerpo (Am) komu strah v kosti pognati
tropezar en un garbanzo nad vsako najmanjšo stvarjo se spotikati
ese garbanzo no se ha cocido en su olla (fig) to ni zraslo na njegovem zelniku

gate² [geit] prehodni glagol
sleng ne dovoliti izhoda po določeni uri (študentom v Oxfordu in Cambridgeu)

he was gated ni smel zapustiti collegea

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

gatta f

1. mačka

2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

gelidus 3, adv. -ē (gelū)

1. mrzel kakor led, leden, mrazen: aqua CI., LUCR., pruinae V., humor V. led, sudor V., hiems, loca L., December, tyrannus (= Boreas), montes, Lycaeus O., foci O. ki na njih ni ognja, triones O. arktična (severna) ozvezdja, (Fibrenus) Lirem multo gelidiorem facit CI., aquae gelidissimae PLIN.; pesn. subst. gelida -ae, f (sc. aqua) mrzla voda: H.; pesn. metaf. od strahu, starosti mrzel = otrpel, odrevenel, okorel, trd: gelidusque coit formidine sanguis V., g. sanguis (sc. senis) V., gelidus pavidusque O. od mraznega strahu otrpel, trd, gelidos (prolept.) nutricis in artus ... penetrat tremor O.; od smrtnega mraza otrpel: artus, corpora, pectus, vultus O.

2. hladen, mrzel, studèn, čvrst: nemus H., antrum, valles, fons, liquores O.; pesn.: gelidus tardante senecta sanguis hebet V., res omnes timide gelideque ministrat H. hladno in mirno.

3. enalaga: mrzel = ki povzroča mraz, zamražajoč: letum LUCR., mors H., tremor V. drhtavica, mrazenje, srh, „mrazčalice“, horror, terror, formido, metus, pallor, umbrae O., cicuta (kot smrtonosen strup) O.

gênant, e [žɛnɑ̃, t] adjectif neudoben, neprijeten; siten, mučen; figuré nadležen, motilen, ki je napoti

ce n'est pas gênant to ni nobena težava, noben problem
c'est très gênant to je zelo mučno, neprijetno
cette armoire est gênante ta omara je napoti, v napoto
il devient gênant postaja nadležen

genehmigungsfrei: X ist genehmigungsfrei za X ni potrebno (posebno) dovoljenje

generalni samostalnik
neformalno (vodilna oseba) ▸ vezérigazgató, vezér, nagyfőnök
Saj, naš generalni je strog človek, ampak pravičniški. ▸ Tudod, a vezérigazgatónk szigorú ember, de igazságos.
Najbolj so mi šli na živce tisti prekleti ponedeljkovi kolegiji, ki se jim ni bilo mogoče izogniti; generalni je vztrajal, da je udeležba obvezna. ▸ Legjobban azok az átkozott hétfőnkénti értekezletek mentek az idegeimre, amiket nem lehetett elkerülni; a nagyfőnök azonban erősködött, hogy a részvétel kötelező.

gēnere m

1. rod, vrsta:
il genere umano človeški rod
in genere na splošno, nasploh

2. način:
questo genere di vita non mi va ta način življenja mi ni všeč
non è il mio genere ni po mojem okusu, ni moj tip

3. lit. zvrst:
genere epico, drammatico, lirico epska, dramska, lirska zvrst

4. umet.
pittura di genere žanrska slika

5. blago, artikel:
genere d'importazione uvoženo blago
generi alimentari živila

6. jezik spol

genre [žɑ̃r] masculin, botanique, zoologie zvrst, vrsta; rod; grammaire spol; način; način življenja, manire; stil, eleganca, moda; (umetnost) žanr

genre humain človeški rod
genre (littéraire) literarna zvrst
genre dramalique dramska zvrst
genre masculin, féminin (grammaire) moški, ženski spol
le genre de vie anglais angleški način življenja
genre d'affaires trgovska, poslovna veja, branša, panoga
marchandises féminin pluriel de tout genre vsakovrstno blago
le dernier genre najnovejša moda
avoir bon genre biti lepih manir
ce n'est pas mon genre to ni zame, to mi ne leži
c'est un genre douteux to ne kaže dobrega okusa
se donner du genre un genre, faire du genre afektirano se obnašati

gens [žɑ̃] masculin, féminin, pluriel ljudje

tous les gens vsi ljudje
de vieilles gens stari ljudje
petites gens mali ljudje
des gens comme il faut dostojni ljudje
des jeunes gens mladi ljudje
gens d'affaires poslovni ljudje
gens de mer pomorščaki
gens de lettres književniki, literati
gens d'Eglise duhovščina
gens de rien, de peu nemaniči, reveži
gens de maison domače osebje (služinčad, uslužbenci)
gens de robe juristi, pravniki
gens de qualité imenitniki
gens de ville meščani
droit masculin des gens mednarodno pravo
il y a gens et gens (familier) so takšni in takšni ljudje
il n'y avait ni bêtes ni gens žive duše ni bilo
gens sans aveu, sans feu ni milieu pritepenci

gēnte f

1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki

2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi

Gewalt, die, (-, -en)

1. (Macht) oblast (ausübende izvršna, gesetzgebende zakonodajna), in seiner Gewalt haben imeti v oblasti; väterliche/elterliche Gewalt očetovska/starševska oblast; öffentliche Gewalten oblasti; Trennung der Gewalten ločitev oblasti; (Zuständigkeit) pristojnost; sich in der Gewalt haben imeti se v oblasti

2. der Explosion, des Sturmes: sila; höhere Gewalt višja sila

3. (Gewalttätigkeit) sila, nasilje, groba sila; mit Gewalt s silo; mit aller Gewalt z vso silo, na vse pretege; durch Gewalt nasilno; Gewalt anwenden uporabiti silo; Gewalt antun storiti silo, posiliti

4. (Zwang) moč; das steht nicht in meiner Gewalt to ni v moji moči

Gewinn, der, (-/e/s, -e) (Profit) dobiček (entgangener izgubljeni); (Nutzen) pridobitev, prid; (Treffer, Preis) dobitek; beim Schach: zmaga; das ist kein Gewinn für mich ni pridobitev; mit großem Gewinn s pridom; aus etwas Gewinn ziehen izvleči dobiček (iz česa); einen Gewinn abwerfen prinesti dobiček; einen Gewinn machen doseči dobiček/dobitek

giorno m

1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan

3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

glás (zvok) voice, sound, noise; (novica, vest) news, tidings pl, message; (sloves) fame, reputation, repute, renown; (pri volitvah) vote; (volilna pravica) franchise, suffrage, right to vote

na ves glás at the top of one's voice
s preroškim glásom with the voice of a prophet, in a prophetic voice
glás ljudstva public opinion, vox populi
glás vesti the voice of conscience, pesniško the still (ali small) voice
glás vpijočega v puščavi the voice of one crying in the wilderness
glásovi za in proti the ayes and the noes
s 400 glásovi proti 0 by 400 votes to nil
dober glás (sloves) reputation, good fame, repute, renown
na dobrem glásu well reputed, reputable
slab glás (sloves) ill repute, bad name, bad reputation, notoriety
na slabem glásu in bad odour, regarded unfavourably, notorious
nabiranje glásov pred volitvami canvassing
odločilni glás casting vote
srebrni glás zvona the silver voice of the bell
svetovnega glásu world-famous
socialistični glási (pri volitvah) the Socialist vote
večina 50 glásov a majority of 50 votes
višina glásu pitch
biti na dobrem glásu to be well regarded, to have a good reputation
dati svoj (volilni) glás za to vote for
dal vam bom svoj glás I will give you my vote
predlog je dobil malo glásov the proposal was poorly supported
dobiti večino glásov to win a majority, to top the poll
govoriti na glás to speak in a loud voice
ni na najboljšem glásu he has a rather poor reputation
dobil, dosegel je večino 30 glásov he gained a majority of 30 votes
ona ima lep glás she has a fine voice
nimam glásu (vesti) od njega I have not heard from him
imeti posvetovalen glás to have a consultative voice; to have a merely advisory capacity
poslušati glás prijatelja to listen to the voice of a friend
prešteti (volilne) glásove to count the votes
povzdigniti svoj glás to raise one's voice; to make oneself heard
pridobiti si dober glás to earn (ali to win) a good reputation
spoznal sem jo po glásu I knew her by her voice
slišijo se glásovi, da..., glás gre, da... it is rumoured that...
biti poražen z 10 glásovi proti 8 (z 10 proti 0) to be defeated by 10 votes to 8 (by 10 votes to nil)
ubogati glás svojega vodje to obey the orders of one's leader
njegov glás je utonil v hrušču his voice was drowned by the noise
uživati dober glás to enjoy a first-rate (ali a good) reputation
zakričati, zavpiti na ves glás to shout at the top of one's voice