Franja

facture [faktür] féminin faktura, trgovski račun (s podrobnostmi); musique faktura, zasnova in gradnja skladbe; figuré izvedba, zgradba, stil; izdelovanje

facture d'expédition tovorni list
facture fictive, simulée navidezna (proforma) faktura
montant masculin de la facture znesek fakture
prix masculin de facture lastna, tovarniška cena
acquitter une facture kvitirati, plačati fakturo
dresser, établir, faire une facture izstaviti fakturo
payer, régler, solder une facture plačati, poravnati, saldirati fakturo

fācundus 3, adv. -ē (fārī: qui facile fantur, facundi dicti Varr.)

1. spretno govoreč, jezičen, spreten v govorjenju, zgovoren: Vell., Q., Suet. idr. Sulla facundus (erat) S., placuit … oratorem ad plebem mitti Menenium Agrippam, facundum virum L., Mercuri, facunde nepos Atlantis H., facunde senex, Nestor O., f. Ulixes O., hostem facunde alloqui L. multa facunde explicare Sen. rh., facundissime describere Sen. rh., facunde miseratur T.

2. enalaga: zgovoren = spreten, okreten, gibčen, lahek in všečen: oratio S. lingua H. dicta O. libertas Q.

fair [fêr] angl.

A) adj. inv. (spodoben, pošten) corretto:
fair igra gioco corretto

B) adv. correttamente, in modo corretto

faksimilírati (-am) perf., imperf. riprodurre in facsimile

fáktično adv. effettivamente, in effetti, in realtà

falira|ti (-m) fallieren, in Konkurs gehen

familiárno adv. familiarmente, in modo familiare

fanfare [fɑ̃far] féminin fanfara, orkester pihal; (lovsko) trobentanje z rogovi; figuré vpitje, kričanje, hrušč in trušč

jouer une fanfare (za)igrati fanfaro

fare¹ [fɛə] neprehodni glagol
uspevati; hraniti se, jesti in piti; počutiti se
arhaično potovati, peljati se, iti

to go farther and fare worse priti z dežja pod kap
pogovorno how fares it? kako ti (vam) gre?
poetično fare thee well mnogo uspeha
poetično to fare forth kreniti na pot
I fare ill (well) slabo (dobro) se mi godi

farizéjsko adv. farisaicamente, in modo ipocrita

farm² [fa:m]

1. prehodni glagol
vzeti ali dati v zakup; obdelovati zemljo; pobirati davke in druge dajatve; vzeti otroke v rejo

2. neprehodni glagol
kmetovati, gospodariti

to farm out dati v zakup
to farm out children dati otroke v rejo (na kmete)

fármsko adv. in fattoria:
farmsko gojen piščanec pollo allevato in fattoria

fásati (fášem) perf., imperf. pog. (prejeti, dobiti) ricevere in dotazione:
fasati klofuto prendersi uno scappellotto
fasati jo (v nogo, v roko) buscarsi una pallottola, essere ferito (alla gamba, al braccio e sim.)

fȁun m (lat. Faunus)
1. favn, rimski bog polj in gozdov
2. slabš. pohoten, razuzdan človek

favorizírati to favour; to treat with partiality; to discriminate in favour of

najbolj favoriziran narod most favoured nation
favorizírati svojega sina v škodo svoje hčerke v (svoji) oporoki to favour one's son in a will to the detriment of one's daughter

fayot [fajo] masculin, familier posušen fižol; populaire preveč delaven in vnet človek

feed-tap [fí:dtæp] samostalnik
pipa za praznjenje in polnjenje

féjst

A) adj. inv. pog.

1. buono, bravo, in gamba:
sami fejst ljudje tutta brava gente

2. (postaven, lep) bello, ben fatto:
fejst fant un bel ragazzo
fejst baba che femmina, che pezzo di donna!

B) adv. pog.

1. (dobro, izvrstno) benissimo, ben bene

2. (zelo, hudo) molto

feldaus feldein čez drn in strn

fēlīcitās -ātis, f (fēlīx)

1. rodovitnost, plodnost, plodovitost: Babyloniae Plin. iun., Plin., Caec.

2. pren. sreča, blaženost, srečno stanje: si potest ulla in scelere esse f. Ci., in tanta felicitate nemo potest esse Ci., felicitate florere Cu., solida f. Plin., rarā temporum felicitate T., f. rei publicae Suet.

3. occ. sreča = uspeh, srečen potek in izid: perpetuā felicitate usus excessit e vita Ci., Pompeius eximia felicitate bellum in Hispania gessit Ci., id illum felicitate sua facile perfecturum Ci., pari felicitate in ea re usus est N., f. Helvetiorum C., mira f. Suet., melior f. Iust.; pl.: Ter., Ci. — Pooseb. (boginja) Sreča, Blaženost: Plin., Suet., Amm., ad aedem Felicitatis Ci. (to svetišče je stalo na Velabru).

4. Fēlīcitās Iūlia Sreča Julijeva, vzdevek mesta Lizbone: Plin.

5. felicitas kot naslov rimskih cesarjev = blaženost: Symm.