Franja

Zadetki iskanja

  • odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

    1. prelevare:
    odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

    2. togliere, prendere, levare:
    odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

    3. liberare, svincolare, sollevare:
    odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

    4. ritirare:
    odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

    5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
    odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
    šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
    s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
    jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
    meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
    jur. odvzeti last spossessare
    knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
    odvzeti mitsko avreolo smitizzare
    odvzeti naglas disaccentare
    šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
    odvzeti strup svelenire
    agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
    jur. odvzeti zemljo spoderare
  • odzív (-a) m

    1. risposta; eco; risonanza; reazione:
    trkanje je ostalo brez odziva i colpi bussati rimasero senza risposta
    dogodek je naletel na velik odziv l'avvenimento ha avuto una vasta eco

    2. med., biol. riflesso:
    pogojni odziv riflesso condizionato
  • odžírati (-am) | odžréti (-žrèm) imperf., perf. sottrarre, togliere; pejor. rubare:
    veleblagovnice odžirajo kupce majhnim trgovinam i supermercati sottraggono la clientela ai piccoli negozi
  • ógel1 (-gla) m

    1. (vogal) canto, angolo:
    pren. o tem govorijo že na vsakem oglu lo sanno tutti,è scritto a tutti gli angoli, su tutti i muriccioli

    2. cantonata
  • ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

    pri ógnju at the fire
    óg! vojska fire!
    z ógnjem in mečem with fire and sword
    bengalični ógenj Bengal lights pl
    med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
    v ógnju (v plamenih) ablaze
    pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
    božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
    odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
    križni ógenj vojska cross fire
    umetni ógenj (display of) fireworks pl
    varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
    nepretrgan ógenj vojska sustained fire
    uničevalen ógenj withering fire
    metalec ógnja vojska flamethrower
    osvetljen od ógnja firelit
    ustavitev ógnja vojska cessation of fire
    oboževalec ógnja fire worshipper
    bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
    biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
    biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
    kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
    opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
    dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
    imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
    vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
    óg slabo gori the fire is going out
    koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
    iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
    iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
    igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
    ógenj je izbruhnil a fire broke out
    kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
    naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
    biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
    odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
    podpihati ógenj to fan the flame
    ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
    izkresati ógenj to strike fire
    pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
    napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
    podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
    prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
    še naložiti na ógenj to replenish the fire
    kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
    ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
    ustaviti ógenj vojska to cease fire
    ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
    vzdrževati ógenj to keep the fire going
    vzeti pod ógenj vojska to fire at
    zajeziti ógenj to bank up the fire
    zavarovati proti ógnju to insure against fire
  • ogíbati se (-am se) | ogníti se (ógnem se) imperf., perf. refl. evitare, schivare, scansare (tudi ekst.)
    kolesar se ogiba pešcem il ciclista schiva i pedoni
    ogibati se dolžnostim, naporom scansare il dovere, le fatiche
    ogniti se nevarnosti evitare il pericolo
    ogibati se citatov evitare le (troppe) citazioni
    ogibati se alkohola evitare di bere, astenersi dal bere
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere poco socievoli
  • ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
    pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

    2. serbare, mantenere:
    ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
    svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
    (v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

    B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
    ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
    ohraniti se zdrav conservarsi sani
  • oklepáj (okrogli) (round) bracket, parenthesis, pl -theses

    oglati oklepáj square bracket
    dati v oklepáj to put in brackets (ali in parentheses)
    to omenim v oklepáju I mention this in passing
  • okléstiti (-im) perf.

    1. potare, mondare, scapezzare, sfrondare, capitozzare:
    oklestiti veje ramicciare, troncare i rami

    2. danneggiare, devastare:
    toča je oklestila vinograde la grandine ha devastato i vigneti

    3. pren. ridurre, contrarre (il bilancio)

    4. pren. (natepsti) bastonare, picchiare
  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

    kurje okó (figurativno) corn
    operater kurjih očes chiropodist
    stekleno okó a glass eye
    magično okó magic-eye tuning
    mačje okó (figurativno) (rear) reflector
    z golim očesom with the naked eye
    s prostim očesom with unaided eye
    okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
    imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
    kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
    dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
    z očesom ne treniti not to bat an eyelid
    niti z očesom ni trenil he did not even wince
    on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
    vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
    pazi na okó! mind your eye!
    zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
    zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
    ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
    nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
    okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okóli round, around; (približno) about, near, some

    okóli vogala (čisto blizu) round the corner
    okóli 100 (nekaj več) a hundred odd
    okóli 10 let je tega ten years or so ago
    okóli petih about five o'clock
    okóli hiše round the house
    vse okóli all round
    tu nekje okóli around here
    pričakuj me okóli treh! expect me at 3 o'clock, or thereabouts!
    število znaša (je) okóli 3.000 the figure is in the region of 3,000
    hoditi okóli to walk about
    pogovor se je sukal okóli politike the conversation centred on politics
    pogledal sem okóli sebe I looked round about me
  • okólica (-e) f

    1. dintorni, paraggi; adiacenze:
    okolica mesta i dintorni della città

    2. prossimità

    3. ambiente:
    vživeti se v novo okolico inserirsi nel nuovo ambiente
  • okraden|ec moški spol (-ca …), okraden|i moški spol (-ega …) der Bestohlene (ein -r)
  • okrílje (-a) n

    1. (varstvo, zaščita) tutela, protezione; patrocinio; pren. egida:
    pod okriljem noči col favore della notte
    pod okriljem pravice sotto l'egida della giustizia

    2. sfera, ambito; seno:
    v okrilju družine in seno alla famiglia
    gorski reševalci delajo pod okriljem Planinske zveze i soccorritori alpini operano nell'ambito del Club Alpino
  • oksidacija samostalnik
    kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidáció
    celična oksidacija ▸ sejtoxidáció
    oksidacija maščob ▸ zsíroxidáció
    oksidacija železa ▸ vas oxidálódása
    preprečevati oksidacijo ▸ oxidációt meggátol
    Pri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.
    pospeševati oksidacijo ▸ oxidációt katalizál
    Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.
    proces oksidacije ▸ oxidáció folyamata
    oksidacija in redukcija ▸ oxidáció és redukció
    ščititi pred oksidacijo ▸ oxidáció ellen véd
    produkt oksidacije ▸ oxidáció terméke
    oksidacija aldehidov ▸ aldehid oxidációja
    oksidacija alkoholov ▸ alkoholok oxidációja
    Povezane iztočnice: oksidacija vina
  • okús (-a) m

    1. gusto, sapore:
    grenak okus gusto amaro, amarognolo
    plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
    žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice

    2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
    dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    okus po divjadi selvatico
    okus po kisu acetosità
    okus po pogretem rifritto
    okus po prismojenem bruciaticcio
    okus po rahlo gnilem marciolino
    okus po sodu legnino
    okus po žarkem rancido
    okus (kakega) vina beva
    PREGOVORI:
    kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
    okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo
  • olájšati to relieve, to alleviate, to mitigate; medicina to palliate; (nalogo) to facilitate; to lighten, to allay; to make easy; (bolečine) to soothe, to ease

    čutiti se olajšanega to feel relieved
    olájšati si srcé to unburden oneself, to get something off one's chest
    olajšali so me za (= ukradli so mi) denarnico I was relieved of my purse
  • omadeževáti to stain; to soil; to sully; (dobro ime) to tarnish, to blemish

    omadeževáti ugled to tarnish a reputation
    ne bi si hotel omadeževáti rok s tem I would not soil my hands with it
    njegove roke so omadeževane s krvjo his hands are stained with blood