Franja

hecho narejen, zrel

hecho a la chanza navajen na šalo
hecho un Adán nag, razgaljen
hecho realidad uresničen
hecho un tigre kot tiger (besen)
bien hecho prav narejen, posrečen, uspel
dicho y hecho rečeno storjeno
a cosa hecha namerno, nalašč
¡es cosa hecha! velja! je dogovorjeno (sklenjeno)!
¡bien hecho! tako je prav!
¡mal hecho! ni prav!; napačno!
¿te ha hecho bien? ti je (kaj) pomagalo?
a lo hecho, pecho usodi je treba pogumno zreti v oči
hombre hecho y derecho poštenjak, odkrit človek
traje hecho izgotovljena (konfekcijska) obleka

hēmitritaeus (-os) -ī, m (gr. ἡμιτριταῖος sc. πυρετός)

1. poldrugdnevna (= vsak poldrugi dan se ponavljajoča) vročica: Cels., Mart., Ap. h., Cypr., Plin. Val., Th. Prisc., Cael.

2. metaf. za poldrugdnevno vročico bolehen (človek): Mart.

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

hierarhija samostalnik
1. (razvrstitev po položaju ali funkciji) ▸ hierarchia, rangsorVerjel je v nujnost družbene hierarhije in ni nikoli zagovarjal enakosti vseh ljudi. ▸ Hitt a társadalmi hierarchia szükségességében, és sohasem támogatta az összes ember egyenlőségét.Počasi se je vzpenjal po lestvici vojaške hierarhije. ▸ Lassan lépdelt felfelé a katonai hierarchia ranglétráján.Višje kot je nekdo v hierarhiji odločanja, težje se kaznivo dejanje dokaže. ▸ Minél feljebb van valaki a döntéshozatali hierarchiában, annál nehezebb bizonyítani egy bűncselekményt.V hierarhiji moči je osebje nadrejeno stanovalcem, zato od stanovalcev pričakuje prilagajanje zahtevam institucije in osebja. ▸ A hatalmi hierarchiában a személyzet felsőbbrendű a lakókkal szemben, ezért elvárják, hogy a lakók alkalmazkodjanak az intézmény és a személyzet elvárásaihoz.Pravimo, da so odnosi v družini hierarhični in da so starši na vrhu hierarhije. ▸ Azt mondjuk, hogy a családi kapcsolatok hierarchikusak, és a hierarchia csúcsán a szülők állnak.
Kapetan je pač samo eden, hierarhija v reprezentanci mora biti jasna. ▸ Csak egy csapatkapitány van, a válogatottban a hierarchiának egyértelműnek kell lennie.
Običajno vlada hierarhija med živalmi istega spola po starosti in mlajši to upoštevajo. ▸ Az azonos nemű állatok között általában korosztályi rangsor van, és a fiatalabbak ezt tiszteletben tartják.

2. (vodstvo organizacije) ▸ hiererchia, rangsorTeze, ki so nastajale znotraj cerkvene hierarhije, so imele odmev tudi v občestvu. ▸ Az egyházi hierarchián belül felmerült tézisek a közösségben is visszhangra találtak.Li Peng je zdaj predsednik najvišjega zakonodajnega telesa in drugi človek v kitajski partijski hierarhiji. ▸ Li Peng most a legfelsőbb törvényhozó testület elnöke és a kínai párt hierarchiájának második embere.

3. (razvrstitev česa po pomembnosti) ▸ hierarchiaDružina je v hierarhiji vrednot Slovencev že dolgo na prvem mestu. ▸ A család régóta a szlovén értékrend csúcsán áll.Količina odloženih odpadkov se namreč zmanjšuje, sežig pa je po hierarhiji ravnanja z odpadki na zadnjem mestu. ▸ A lerakásra kerülő hulladék mennyisége csökken, az égetés pedig a hulladékkezelés hierarchiájának legalsó helyén áll.Meddržavni sporazumi so pomembnejši in v hierarhiji pravnih aktov nadrejeni domačim pravnim aktom. ▸ Az államközi megállapodások fontosabbak, mint a hazai jogi aktusok, és a jogi aktusok hierarchiájában előrébb állnak azoknál.

4. v računalništvu (o organiziranosti elementov) ▸ hierarchiaRaziskovalec in Moj računalnik sta daleč najboljša programa za ustvarjanje map, ker pri njima zlahka vidite, kje v hierarhiji map bo nova mapa pristala. ▸ Az Explorer és a Saját gép messze a legjobb mappateremtő programok, mert könnyen láthatóvá teszik, hogy az új mappa a mappahierarchiában hol fog elhelyezkedni.Pri pisanju kode si lahko pomagamo tudi z urejevalnikom hierarhije, ki v obliki drevesa prikazuje povezavo med razredi. ▸ Kódírás közben használhatja a hierarchikus szerkesztőt is, amely az osztályok közötti kapcsolatokat egy fa formájában mutatja be.

Hippocentaurus (hippocentaurus) -ī, m (gr. ἱπποκένταυρος) Hipokentáver (hipokentaver), Kentáver, mitološko bitje pol konj, pol človek: Ci., Plin., Q.

hitéti to hurry, to hasten, to make haste, to be in haste, to be in a hurry; to speed

hitéti s čim to hurry on with something
zelo hitéti to be in a great hurry
če človek hiti, vse narobe naredí haste makes waste
hiti počasi! more haste, less speed; slow and steady!
zakaj tako hitiš? why are you in such a hurry?
hitéti domov to hurry home
hiteli smo domov we hurried home, we swiftly made our way home

hítro quickly, swiftly, rapidly, fast

na hítro in haste
hitro! make haste! quick, be quick!
čas hítro mine pri delu time flies when one is busy
hítro govoriti to speak fast
hítro teči to run fast, to be a fast runner
bodimo nared, pripravimo se čim hitreje let's get ready as soon as we can
to je hítro storjeno that doesn't take long
prehítro greste, hodite za mene you are going (ali walking) too fast for me
človek hítro naredi neumnost you can soon (ali easily) make a silly mistake
kar najhitreje with all possible speed

hladnokŕven cold-blooded; cool; imperturbable; unruffled; deliberate; self-possessed, composed; calm; cool-headed; keeping one's temper, keeping one's presence of mind; calm, unmoved; cool as a cucumber

ostati hladnokŕven to keep cool
hladnokŕven človek a cool hand
ostal je popolnoma hladnokŕven he remained as cool as a cucumber, he didn't turn a hair
kaj takega hladnokŕven človek ne bi mogel napraviti a thing one could not do in cold blood

hog¹ [hɔg] samostalnik
zoologija prašič, merjasec
ekonomija svinja za zakol (preko 60 kg)
britanska angleščina, narečno ovca pred prvim striženjem
navtika metla za ribanje; papirniško mešalo
ameriško papirniško stepalo; zgrešen lučaj (balinanje s kamni na ledu)
figurativno umazanec, požrešnež, pohlepnež, svinja

a hog in armour volk v ovčji koži, podel človek v lepi obleki
to bring one's hogs to a fine (wrong) market napraviti dobro (slabo) kupčijo
to go the whole hog stvar do kraja razčistiti
a road hog brezobziren voznik
ameriško on the hog bankrotiran

hole¹ [hóul] samostalnik
luknja, jama; ječa
figurativno bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek
sleng zadrega, škripec

full of holes preluknjan, figurativno pomanjkljiv, majav; ekonomija zadolžen, bankrotiran
to be in a (devil of a) hole biti v hudih škripcih
like a rat in a hole brez izhoda
to live in a rotten hole stanovati v bedni luknji
to make a hole in izprazniti žepe, imeti velike stroške
to make a hole in the water skočiti v vodo (samomorilec)
money burns a hole in his pocket denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denar
to pick holes in kritizirati
to put s.o. in a hole spraviti koga v škripce
a square peg in a round hole; ali a round peg in a square hole človek, ki ni na pravem mestu

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

homunciōnītae -ārum, m (homunciō) homuncioniti = krivoverci, za katere je bil Jezus le človek: Prud.

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

horizónt (-a) m

1. orizzonte:
neizmeren horizont orizzonte infinito
izginiti za horizontom sparire dall'orizzonte

2. (obseg izobrazbe, znanja) orizzonte:
človek ozkega horizonta individuo di orizzonte limitato

3. mont. orizzonte

4. geod. orizzonte

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

hour [áuə] samostalnik
ura, čas, časovna enota
množina delovni čas
astronomija & navtika ura (15 dolžinskih stopinj)

to ask the hour vprašati, koliko je ura
after hours po uradnih urah, po daljšem času
at all hours ob vsakem času
by the hour na uro
bad hours pozno, pozne ure
his hour has come (ali struck) njegova ura je prišla
the hour of death smrtna ura
at an early hour zgodaj
at the eleventh hour zadnji čas, ob dvanajsti uri
in an evil hour v nesrečnem trenutku
for hours (and hours) ure in ure, po cele ure
good hours zgodnje ure, zgodaj
in a good hour o pravem trenutku
to keep early (ali good) hours iti zgodaj spat in zgodaj vstajati
to keep late hours hoditi pozno spat
to keep regular hours držati se rednih ur
the hero of the hour junak dneva
hour and the man človek, ki je o pravem trenutku na mestu
office hours uradne ure
on the hour ob polni uri
a bad quarter of an hour hudi trenutki, neprijeten kratek doživljaj
the question of the hour trenutno najvažnejše vprašanje
the small hours zgodnje jutranje ure
it strikes the hour (the half hour) bije polna ura (pol ure)
vojska at 20 hours ob dvanajstih

hrbteníca anatomija spinal column; spine; backbone; (živalska) chine

ne imeti hrbteníce, brez hrbteníce figurativno spineless, having no backbone
on nima hrbteníce figurativno he has no backbone, he is wanting in backbone
človek brez hrbteníce (slabič) pogovorno yes-man

hrbteníca (-e) f

1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

humanly [hjú:mənli] prislov
humano, človeško

humanly possible kar je v človekovi moči, kar človek zmore