Franja

Zadetki iskanja

  • halten (hielt, hat gehalten)

    1. transitiv držati (sich se, an za), Technik pridrževati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati, Wasser, Feuchtigkeit: držati, ohranjati, obdržati; Ruhe, Ordnung, Geschwindigkeit: vzdrževati; eine Stadt, Stellung Heerwesen, Militär držati, braniti; (aufbewahren) (gut) verschlossen usw.: hraniti; eine Sitzung, Rede, Messe, Dienstboten, Diät, sich eine Geliebte: imeti; Hochzeit halten poročiti se, Tiere: imeti, rediti; eine Ware: imeti (v asortimaju), prodajati (das halten wir nicht tega pri nas ne prodajamo) ; ravnati se (ich halte es so tako ravnam) , das kann man halten, wie man will tu človek lahko ravna, kot hoče; eine Behauptung, Festung: ubraniti, braniti; redno opravljati; Festtage halten redno praznovati; Mittagsschlaf halten redno spati po kosilu; sich halten držati se (an česa) , biti trajen; sich nicht halten lassen biti neubranljiv; sich eine Zeitung usw. halten biti naročen na; sich bereit halten biti pripravljen, biti v pripravljenosti; halten auf paziti na, gledati na; große Stücke auf jemanden halten veliko dati na koga/pričakovati od koga; halten für imeti za; halten von misliti o; nichts von etwas halten imeti slabo mnenje o, nasprotovati čemu; an sich halten obvladovati/obvladati se, dati kaj nase; an sich halten mit skopariti z; es (so) halten ravnati tako; es mit jemandem halten držati s kom; sich für sich/tapfer/gut halten držati se zase/hrabro/dobro

    2. intransitiv ustaviti se, stati (der Zug hält hier 5 Minuten vlak stoji 5 minut)

    3. gehalten sein in weiß usw.: biti v (belem); gehalten sein zu biti dolžan (kaj storiti)

    4. Ausschau halten ogledovati/razgledovati se; Einzug halten vseliti se, priti v; Rast halten počivati, spočiti se; Wache halten biti na straži; sich schadlos halten odškodovati se; Treue halten biti/ostajati zvest
  • handy1 [hǽndi] pridevnik
    ročen, spreten, pripraven, lahek za upravljanje; pri roki, dosegljiv

    handy man za vse pripraven človek, faktotum
    to have s.th. handy imeti kaj pri roki
  • haunt2 [hɔ:nt]

    1. prehodni glagol
    pogosto obiskovati (in, about)
    družiti se (with s, z)
    strašiti (duh)

    2. neprehodni glagol
    prikazovati se (duh)
    figurativno vznemirjati, mučiti, preganjati (misli, spomini itd.)

    a haunted house hiša, v kateri straši
    a haunted man človek, ki ne najde miru
  • hčerka samostalnik
    (sorodnica) ▸ lány, leány, leánygyermek
    rojstvo hčerke ▸ lány születése
    poroka hčerke ▸ lány esküvője
    hčerka in sin ▸ lány és fiú, leány- és fiúgyermek
    roditi hčerko ▸ lányt szül, leánygyermeket szül
    poviti hčerko ▸ leányt hoz a világra
    vzgajati hčerko ▸ lányt nevel
    imeti hčerko ▸ lánya van
    posvojiti hčerko ▸ lányt örökbe fogad
    najstniška hčerka ▸ tinédzser lány
    osemletna hčerka ▸ nyolcéves lány
    Bil je poročen, imel je hčerko in sina. ▸ Nős volt, egy lánya és egy fia volt.
    Najpomembnejši človek v trenutku odločitve je bila moja hčerka. ▸ A döntés pillanatában a legfontosabb személy a leányom volt.
    Njuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házasságukat két gyermek, ötéves fiuk és hároméves lányuk teszi boldoggá.
    Sopomenke: hči
  • head2 [hed] samostalnik
    glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
    domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
    ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
    sleng latrina

    above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
    at the head of na čelu
    by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
    (by) head and shoulders above mnogo boljši od
    by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
    crowned heads kronane glave
    a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
    navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
    head of the family družinski poglavar
    heads of state državni voditelji
    the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
    from head to foot od nog do glave, popolnoma
    head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
    a large head of game velik trop živali
    hot head vročekrvnež
    a beautiful head of hair gosti lasje
    head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
    old head on young shoulders pameten mlad človek
    off one's head; ali out of one's head nor
    over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
    over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
    on this head o tem predmetu
    out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
    two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
    head of water vodni steber
    heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
    twopence a head 2 penija na osebo
    sleng King's (Queen's) head poštna znamka
    weak in the head slaboumen
    head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
    figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
    ten head of cattle deset glav živine

    Z glagoli:

    to beat s.o.'s head off prekositi koga
    pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
    to bring to a head pripeljati do krize
    figurativno to break one's head glavo si razbijati
    to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
    to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
    sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
    to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
    to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
    it entered my head v glavo mi je padlo
    to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
    to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
    to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
    to go to s.o.'s head v glavo stopiti
    this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
    to have a good head for biti nadarjen za
    to have a head imeti "mačka"
    to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
    to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
    to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
    to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
    to hit the nail on the head točno zadeti
    to keep one's head ostati miren
    figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
    to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
    to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
    to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
    to lie on s.o.'s head biti komu v breme
    to lose one's head izgubiti glavo
    I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
    to make head izbiti na čelo, napredovati
    to make head against uspešno se upirati
    to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
    to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
    to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
    to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
    to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
    to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
    to rear one's head glavo dvigniti
    to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
    to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
    to shake one's head odkimati
    to shake one's head at z glavo zmajati
    to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
    to take the head prevzeti vodstvo
    to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
    to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
    to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
    to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
    to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
    to talk one's head off nenehno govoriti
    to turn one's head v glavo stopiti
    to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
    to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
    to work one's head off pretegniti se od dela, garati
    heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru
  • hecho narejen, zrel

    hecho a la chanza navajen na šalo
    hecho un Adán nag, razgaljen
    hecho realidad uresničen
    hecho un tigre kot tiger (besen)
    bien hecho prav narejen, posrečen, uspel
    dicho y hecho rečeno storjeno
    a cosa hecha namerno, nalašč
    ¡es cosa hecha! velja! je dogovorjeno (sklenjeno)!
    ¡bien hecho! tako je prav!
    ¡mal hecho! ni prav!; napačno!
    ¿te ha hecho bien? ti je (kaj) pomagalo?
    a lo hecho, pecho usodi je treba pogumno zreti v oči
    hombre hecho y derecho poštenjak, odkrit človek
    traje hecho izgotovljena (konfekcijska) obleka
  • hēmitritaeus (-os) -ī, m (gr. ἡμιτριταῖος sc. πυρετός)

    1. poldrugdnevna (= vsak poldrugi dan se ponavljajoča) vročica: Cels., Mart., Ap. h., Cypr., Plin. Val., Th. Prisc., Cael.

    2. metaf. za poldrugdnevno vročico bolehen (človek): Mart.
  • Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

    1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

    2. neki grški filozof: Ci. ep.

    3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

    4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.
  • hierarhija samostalnik
    1. (razvrstitev po položaju ali funkciji) ▸ hierarchia, rangsor
    družbena hierarhija ▸ társadalmi hierarchia
    Verjel je v nujnost družbene hierarhije in ni nikoli zagovarjal enakosti vseh ljudi. ▸ Hitt a társadalmi hierarchia szükségességében, és sohasem támogatta az összes ember egyenlőségét.
    moštvena hierarhija ▸ csapatrangsor
    cerkvena hierarhija ▸ egyházi hierarchia
    vojaška hierarhija ▸ katonai hierarchia
    Počasi se je vzpenjal po lestvici vojaške hierarhije. ▸ Lassan lépdelt felfelé a katonai hierarchia ranglétráján.
    stroga hierarhija ▸ szigorú hierarchia
    hierarhija odločanja ▸ döntéshozatali hierarchia
    Višje kot je nekdo v hierarhiji odločanja, težje se kaznivo dejanje dokaže. ▸ Minél feljebb van valaki a döntéshozatali hierarchiában, annál nehezebb bizonyítani egy bűncselekményt.
    hierarhija moči ▸ hatalmi hierarchia
    V hierarhiji moči je osebje nadrejeno stanovalcem, zato od stanovalcev pričakuje prilagajanje zahtevam institucije in osebja. ▸ A hatalmi hierarchiában a személyzet felsőbbrendű a lakókkal szemben, ezért elvárják, hogy a lakók alkalmazkodjanak az intézmény és a személyzet elvárásaihoz.
    hierarhija med spoloma ▸ nemek közötti hierarchia
    položaj v hierarhiji ▸ hierarchiában elfoglalt pozíció, hierarchiában elfoglalt hely
    vzpostaviti hierarhijo ▸ hierarchiát kialakít
    napredovati v hierarhiji ▸ rangsorban előrelép
    biti na vrhu hierarhije ▸ a hierarchia csúcsán van
    Pravimo, da so odnosi v družini hierarhični in da so starši na vrhu hierarhije. ▸ Azt mondjuk, hogy a családi kapcsolatok hierarchikusak, és a hierarchia csúcsán a szülők állnak.
    Kapetan je pač samo eden, hierarhija v reprezentanci mora biti jasna. ▸ Csak egy csapatkapitány van, a válogatottban a hierarchiának egyértelműnek kell lennie.
    Običajno vlada hierarhija med živalmi istega spola po starosti in mlajši to upoštevajo. ▸ Az azonos nemű állatok között általában korosztályi rangsor van, és a fiatalabbak ezt tiszteletben tartják.

    2. (vodstvo organizacije) ▸ hiererchia, rangsor
    cerkvena hierarhija ▸ egyházi hierarchia
    Teze, ki so nastajale znotraj cerkvene hierarhije, so imele odmev tudi v občestvu. ▸ Az egyházi hierarchián belül felmerült tézisek a közösségben is visszhangra találtak.
    katoliška hierarhija ▸ katolikus hierarchia
    partijska hierarhija ▸ párthierarchia
    Li Peng je zdaj predsednik najvišjega zakonodajnega telesa in drugi človek v kitajski partijski hierarhiji. ▸ Li Peng most a legfelsőbb törvényhozó testület elnöke és a kínai párt hierarchiájának második embere.

    3. (razvrstitev česa po pomembnosti) ▸ hierarchia
    hierarhija vrednot ▸ értékrend
    Družina je v hierarhiji vrednot Slovencev že dolgo na prvem mestu. ▸ A család régóta a szlovén értékrend csúcsán áll.
    hierarhija potrebkontrastivno zanimivo szükségletpiramis
    hierarhija ravnanja z odpadki ▸ hulladékhierarchia
    Količina odloženih odpadkov se namreč zmanjšuje, sežig pa je po hierarhiji ravnanja z odpadki na zadnjem mestu. ▸ A lerakásra kerülő hulladék mennyisége csökken, az égetés pedig a hulladékkezelés hierarchiájának legalsó helyén áll.
    hierarhija pravnih aktov ▸ jogi aktusok hierarchiája
    Meddržavni sporazumi so pomembnejši in v hierarhiji pravnih aktov nadrejeni domačim pravnim aktom. ▸ Az államközi megállapodások fontosabbak, mint a hazai jogi aktusok, és a jogi aktusok hierarchiájában előrébb állnak azoknál.

    4. v računalništvu (o organiziranosti elementov) ▸ hierarchia
    hierarhija map ▸ mappák hierarchiája
    Raziskovalec in Moj računalnik sta daleč najboljša programa za ustvarjanje map, ker pri njima zlahka vidite, kje v hierarhiji map bo nova mapa pristala. ▸ Az Explorer és a Saját gép messze a legjobb mappateremtő programok, mert könnyen láthatóvá teszik, hogy az új mappa a mappahierarchiában hol fog elhelyezkedni.
    hierarhija dokumentov ▸ dokumentumok hierarchiája
    Pri pisanju kode si lahko pomagamo tudi z urejevalnikom hierarhije, ki v obliki drevesa prikazuje povezavo med razredi. ▸ Kódírás közben használhatja a hierarchikus szerkesztőt is, amely az osztályok közötti kapcsolatokat egy fa formájában mutatja be.
  • Hippocentaurus (hippocentaurus) -ī, m (gr. ἱπποκένταυρος) Hipokentáver (hipokentaver), Kentáver, mitološko bitje pol konj, pol človek: Ci., Plin., Q.
  • hitéti to hurry, to hasten, to make haste, to be in haste, to be in a hurry; to speed

    hitéti s čim to hurry on with something
    zelo hitéti to be in a great hurry
    če človek hiti, vse narobe naredí haste makes waste
    hiti počasi! more haste, less speed; slow and steady!
    zakaj tako hitiš? why are you in such a hurry?
    hitéti domov to hurry home
    hiteli smo domov we hurried home, we swiftly made our way home
  • hítro quickly, swiftly, rapidly, fast

    na hítro in haste
    hitro! make haste! quick, be quick!
    čas hítro mine pri delu time flies when one is busy
    hítro govoriti to speak fast
    hítro teči to run fast, to be a fast runner
    bodimo nared, pripravimo se čim hitreje let's get ready as soon as we can
    to je hítro storjeno that doesn't take long
    prehítro greste, hodite za mene you are going (ali walking) too fast for me
    človek hítro naredi neumnost you can soon (ali easily) make a silly mistake
    kar najhitreje with all possible speed
  • hladnokŕven cold-blooded; cool; imperturbable; unruffled; deliberate; self-possessed, composed; calm; cool-headed; keeping one's temper, keeping one's presence of mind; calm, unmoved; cool as a cucumber

    ostati hladnokŕven to keep cool
    hladnokŕven človek a cool hand
    ostal je popolnoma hladnokŕven he remained as cool as a cucumber, he didn't turn a hair
    kaj takega hladnokŕven človek ne bi mogel napraviti a thing one could not do in cold blood
  • hog1 [hɔg] samostalnik
    zoologija prašič, merjasec
    ekonomija svinja za zakol (preko 60 kg)
    britanska angleščina, narečno ovca pred prvim striženjem
    navtika metla za ribanje; papirniško mešalo
    ameriško papirniško stepalo; zgrešen lučaj (balinanje s kamni na ledu)
    figurativno umazanec, požrešnež, pohlepnež, svinja

    a hog in armour volk v ovčji koži, podel človek v lepi obleki
    to bring one's hogs to a fine (wrong) market napraviti dobro (slabo) kupčijo
    to go the whole hog stvar do kraja razčistiti
    a road hog brezobziren voznik
    ameriško on the hog bankrotiran
  • hole1 [hóul] samostalnik
    luknja, jama; ječa
    figurativno bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek
    sleng zadrega, škripec

    full of holes preluknjan, figurativno pomanjkljiv, majav; ekonomija zadolžen, bankrotiran
    to be in a (devil of a) hole biti v hudih škripcih
    like a rat in a hole brez izhoda
    to live in a rotten hole stanovati v bedni luknji
    to make a hole in izprazniti žepe, imeti velike stroške
    to make a hole in the water skočiti v vodo (samomorilec)
    money burns a hole in his pocket denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denar
    to pick holes in kritizirati
    to put s.o. in a hole spraviti koga v škripce
    a square peg in a round hole; ali a round peg in a square hole človek, ki ni na pravem mestu
  • holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
    svet, posvečen; pobožen, čednosten

    Holy Alliance sveta aliansa
    holy bread hostija
    Holy Communion obhajilo
    Holy Father sveti oče, papež
    Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
    Holy Land Sveta dežela, Palestina
    holy orders duhovniški stan
    Holy Office inkvizicija
    Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
    Holy Rood križ, razpelo
    the Holy One bog, božanstvo
    Holy Trinity sveta trojica
    Holy Week Veliki teden
    Holy Writ Sveto pismo
    holy water blagoslovljena voda
    navtika, sleng holy Joe pobožnjak
    sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok
  • homunciōnītae -ārum, m (homunciō) homuncioniti = krivoverci, za katere je bil Jezus le človek: Prud.
  • honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

    affaire féminin d'honneur dvoboj
    homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
    dette féminin d'honneur časten dolg
    parole féminin d'honneur častna beseda
    point masculin d'honneur stvar časti
    champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
    tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
    garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
    Légion féminin d'honneur Častna legija
    dame féminin d'honneur dvorna dama
    hôte masculin d'honneur časten gost
    membre masculin d'honneur časten član
    garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
    honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
    avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
    donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
    être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
    faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
    faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
    faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
    faire honneur à une lettre de change plačati menico
    faire honneur à quelqu'un čast komu delati
    faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
    faire honneur à un repas jesti s tekom
    se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
    jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
    reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
    se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
    mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
    piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
    se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
    en l'honneur de v čast, populaire zaradi
    en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
    pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
    (en tout bien et) en tout honneur pošteno
    sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
    assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
    j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
    à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast
  • horizónt (-a) m

    1. orizzonte:
    neizmeren horizont orizzonte infinito
    izginiti za horizontom sparire dall'orizzonte

    2. (obseg izobrazbe, znanja) orizzonte:
    človek ozkega horizonta individuo di orizzonte limitato

    3. mont. orizzonte

    4. geod. orizzonte
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare