Franja

ἀνθ-άπτομαι, ion. ἀντ-άπτομαι d. m. τινός lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu πολέμου; dosežem τερμόνων; o boleznih: zgrabim, napadem; τινός grajam radi česa.

ἀνῑάω (ἀνία) [fut. ἀνιᾱ́σω, ion. ἀνιήσω, aor. pass. ἠνιᾱ́θην, ion. pt. ἀνιηθείς, pf. ἠνίᾱμαι, 3. pl. opt. pr. ep. ἀνιῴατο] 1. act. mučim, nadlegujem, žalim, žalostim τινὰ εἰς τὰ ἔσχατα; z dvojnim. acc. τί ταῦτ' ἀνιᾷς με čemu me s tem žališ. 2. pass. sem užaljen, nejevoljen, zlovoljen, žalostim se, naveličam se ἐπί τινι, τινί, διά τινα; σοὶ παρεόντι (nadležna je) mrzi mi tvoja navzočnost; τοῦτ' ἀνιῶμαι πάλαι to (ta misel) me že zdavnaj muči; ἀνιηθείς utrujen, naveličan, ἀνιώμενος nejevoljen, zlovoljen.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀντ-επιδείκνῡμι 1. act. obratno tudi jaz kaj pokažem. 2. med. pokažem se tudi jaz s čim nasproti čemu τί τινι.

ἀντι-γραφή kar se spiše proti komu ali čemu, protispis 1. pismena tožba, obtožnica. 2. ovržba (tožbe), ugovor (proti zakonitosti tožbe).

ἀντι-γράφω 1. act. pišem proti komu (čemu), odgovarjam pismeno. 2. med. a) ugovarjam, da bi bila tožba dopustljiva, vložim protitožbo; b) zahtevam sodnim potom dediščine.

ἀντι-χειροτονέω glasujem proti čemu.

ἀπο-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. a) poginem, umrjem, odidem; b) NT τινί odmrjem čemu, opustim kaj. 2. sem odsoten, nisem navzoč, ne sodelujem pri čem τινός.

ἀπο-θαυμάζω, ion. ἀπο-θωυμάζω [fut. -θαυμάσω] zelo se čudim čemu τί.

ἀπο-θνῄσκω [fut. ἀποθανοῦμαι, pl. pf. ep. ἀποτεθνηώς] 1. umiram, umrem, ubit sem od koga ὑπό, ἐκ, ἀπό τινος: obsojen sem na smrt ὑπό τινος, πρὸ δίκης; o rastlinah: posušim se NT. 2. NT odmrjem čemu, odpovem, odrečem se čemu τινί.

ἀπ-οχυρόω krijem, zavarujem z utrdbami, πρός τι proti čemu.

ἀπο-ψηφίζομαι [fut. ἀποψηφιοῦμαι] d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim τινός; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu τινά, τί, μή z inf.; zametujem, odklanjam τί. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.

ἀ-προσδεής 2 kdor ne potrebuje še česa k čemu τινός, kdor zadostuje sam sebi.

ἄρηξις, εως, ἡ (ἀρήγω) poet. pomoč, bramba, τινός proti čemu.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

ἀρτάω, ion. ἀρτέω [Et. lat. artare, sklopiti. – Obl. fut. ἀρτήσω, pf. p. ἤρτημαι in ἄρτημαι, 3. pl. ἀρτέαται]. 1. act. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim ἐκ, ἀπό τινος, ἔν τινι na čem; b) pren. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa ἔκ τινος. 3. med. pripravljam se k čemu ἔς τι, ναυμαχίην.

ἀτάρ [Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.

ἀ-τέλεστος 2 (τελέω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen, brezuspešen. – adv. ἀτέλεστον brez konca in kraja, brezkončno. 2. neposvečen v kaj, nevešč čemu τινός.

γυμνᾰ́ζω (γυμνός) 1. act. storim, da kdo neoblečen telovadi; urim, vežbam, vadim σῶμα, utrjujem, krepim τινά, περί τι v čem, τινί s čim. 2. med. a) neoblečen telovadim, vadim se, urim se, vežbam se περί τι, ἔν τινι v čem, τὴν τέχνην v umetnosti, γυμνάζομαί τι urim se v čem; b) navadim se česa, privadim se čemu.

διαδύομαι [fut. διαδύσομαι, aor. διέδῡν] 1. pridem skozi, proderem, splazim se skozi kaj διά τινος. 2. odtegnem se, izmuznem se, pobegnem, utečem τινά, τί komu, čemu.