Franja

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

pretérito pretekel

(tiempo) pretérito pretekli čas
pretérito imperfecto imperfekt
pretérito perfecto perfekt
pretérito pluscuamperfecto predpretekli čas

preživéti

preživeti čas pasar el tiempo (z con)
preživeti koga, kaj sobrevivir a alg, a a/c; alcanzar a alg en días
tega ne bom preživel (eso) será un golpe mortal para mí
preživeti se (šega) caer en desuso

prežívljati faire vivre, nourrir, entretenir

preživljati se subsister, se nourrir, s'alimenter, se sustenter, vivre de
preživljati se s sočivjem vivre de légumes
preživljati čas passer son temps (à)
preživljati se s petjem gagner sa vie (ali son pain) à chanter
preživljati svoje starše entretenir ses parents
komaj se preživljati avoir juste de quoi vivre

priblížati (-am) | približeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. avvicinare, accostare; appressare

2. ekst. avvicinare:
ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea

B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile

2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

prigánjati (živino) to drive (on); (konja) to spur (on); figurativno to urge, to impel, to prompt, to motivate; to spur, to goad; to hurry (up), pogovorno to ginger up

prigánjati konja naprej to spur a horse on
pridnega k delu prigánjati (figurativno) to spur a willing horse
čas priganja time presses

prigánjati (-am) imperf.

1. incitare, sollecitare, spronare:
priganjati vole, konja incitare i buoi, spronare il cavallo

2. pren. incitare, spronare, spingere:
priganjati pri delu, študiju spronare a lavorare, a studiare

3. incalzare:
čas priganja il tempo incalza

prihod [ò] moški spol (-a …)

1. die Ankunft; na potovanju: die Anfahrt, die Anreise; ladje v pristanišče: das Einlaufen; letala: der Anflug, die Ankunft; čet: der Einzug, der Einmarsch; (prispetje) das Eintreffen

2. religija die Ankunft, ponovni: die Wiederkunft

3.
prihod na oblast der Machtantritt, Regierungsantritt, die Machtergreifung
|
čas prihoda die Ankunftszeit
dan prihoda der Ankunftstag, Anreisetag
železnica, letalstvo obvestilo o prihodu die Ankunftsanzeige
v službi: kartica prihodov in odhodov die Stempelkarte

prihódnji next; future

v prihódnje for the future, in future
prihódnji čas time to come; gramatika future tense
prihódnji mesec next mouth, proximo
prihódnji ponedeljek next Monday, on Monday next
v prihódnjih nekaj dneh in the next few days
prihódnje leto next year

prihódnji futur, à venir; prochain, suivant

v prihodnje à (ali pour) l'avenir, désormais, dorénavant, dans (ali par) la suite
prihodnji čas (tudi gramatikalno) futur moški spol
v prihodnjih časih dans les temps futurs (ali à venir)
prihodnje leto l'année prochaine (ali à venir)
prihodnji rodovi les générations à venir (ali futures)
prihodnji teden la semaine prochaine (ali qui vient)

prihódnji (-a -e) adj. altro, futuro, prossimo, venturo; avvenire; entrante:
prihodnjo nedeljo l'altra domenica, domenica prossima, la prossima domenica
prihodnja leta gli anni avvenire, a venire
prihodnje leto l'anno prossimo
prihodnji teden la settimana entrante, la prossima settimana, la settimana prossima
prihodnji dogodki gli avvenimenti futuri
lingv. prihodnji čas (prihodnjik) futuro

prihódnji futuro; venidero; próximo

v prihodnje en el futuro, en el porvenir
prihodnji čas futuro m (tudi gram)
prihodnji teden la próxima semana, la semana que viene

prihodnost [ó] ženski spol (-i …) die Zukunft
daljna prihodnost ferne Zukunft
(kasnejši čas) die Nachzeit
načrti za prihodnost Zukunftspläne množina
nameni za prihodnost Zukunftsabsichten množina
obeti za prihodnost Zukunftsaussichten množina
upanje na boljšo prihodnost die Zukunftshoffnung
imeti prihodnost Zukunft haben
ki ima prihodnost zukunftweisend, zukunftsträchtig
obrnjen v prihodnost zukunftsorientiert, [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
prepričan o boljši prihodnosti zukunftsgläubig
brez prihodnosti ohne Zukunft
s prihodnostjo mit Zukunft
strah pred prihodnostjo die Zukunftsangst
figurativno pesem prihodnosti die Zukunftsmusik

prihrani|ti (-m) ersparen, einsparen
prihraniti si kaj sich (etwas) sparen
ki prihrani čas zeitsparend

primary¹ [práiməri] pridevnik (primarily prislov)
prvi, prvoten, izviren, začeten; prvenstven, glaven, osnoven, temeljen
fizika, kemija primaren
geologija paleozojski

primary instinct pranagon
primary rocks prakamenje, pragorovje
jezikoslovje primary accent glavni naglas (besede)
primary concern glavna skrb
primary colours osnovne barve
pravno primary evidence zakonito dokazilo, zadosten dokaz
pravno primary liability neposredno poroštvo, neposredna zaveza
primary quality glavna lastnost
primary road cesta prvega reda
ekonomija primary share temeljna delnica
of primary importance največje važnosti
primary education osnovna izobrazba
primary school osnovna šola
primary industry primarna industrija
primary meaning osnovni pomen
ekonomija primary product prvina
primary produce proizvodi primarne predelave
slovnica primary tenses sedanji, pretekli in prihodnji čas
primary planets glavni planeti

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

priprav|a² ženski spol (-e …) (obdelava) hrane, jedi: die Zubereitung (hrane Nahrungszubereitung); tehnika polizdelkov: die Zurichtung; tehnika die Aufbereitung (mokra [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, pitne vode Trinkwasseraufbereitung, vode Wasseraufbereitung); načrta, predračuna, ekspertize: die Erstellung
priprava slada die Malzbereitung, das Mälzen
agronomija in vrtnarstvo zemlje za setev: die Bestellung
hitra priprava hrane die Schnellküche
komunalna priprava gradbenega zemljišča gradbeništvo, arhitektura die Aufschließung
navodilo za pripravo hrane/jedi die Kochanleitung
tehnika čas za pripravo hrane: die Garzeit, tehnika v proizvodnji: die Rüstzeit

pripravljal|en (-na, -no) vorbereitend, Vor- (pogovor das Vorgespräch, sestanek die Vorkonferenz, die Vorbesprechung, tečaj der Vorkurs, poročilo der Vorbericht)
pripravljalni spis pravo vorbereitender Schriftsatz
tehnika pripravljalni čas die Rüstzeit

pripravljenost² ženski spol (-i …) vojska, medicina die Bereitschaft (bojna Kampfbereitschaft, obrambna Abwehrbereitschaft, Wehrbereitschaft, za akcijo Einsatzbereitschaft, Alarmbereitschaft, na klic die Rufbereitschaft)
pripravljenost za boj Kampfbereitschaft, Gefechtsbereitschaft, die Kampfkraft
čas pripravljenosti die Bereitschaftszeit
biti v pripravljenosti in Bereitschaft stehen, sich bereit halten, čete, gasilci, zdravniki: sich in Alarmbereitschaft befinden
držanje v bojni pripravljenosti vojska die Indiensthaltung
imeti v pripravljenosti bereit halten, pomorstvo, letalstvo klarhalten
imeti v stanju bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti vojska die Indienstnahme