ostwestlich od vzhoda proti zahodu
òtad, òtadā, otàdā prisl. od takrat
otherwhence [ʌ́ðə(h)wens] prislov
od drugod
ōtium -iī, n
1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.
2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).
òtkāle prisl. dial. od koder
ȍtklē prisl. od kod, od koder: otkle ti s tim vrećama; ona se vrati onamo otkle je došla
otklégod prisl. od nekod, od kod: gleda da joj otklegod tko pritekne u pomoć
òtkud, òtkudā, otkúdā prisl.
1. odkod, od kod: otkud si došao?
2. odkoder, od koder, iz česar: otkud se može izvesti zaključak
òtkud gȍd prisl. od koder koli: otkud god došao, dobro je
òtkudgod prisl. od nekod: došao je otkudgod
òtprije (ijek.), òtprē (ek.) prisl. od poprej: to znamo već otprije
òtrāg, otrága prisl. od zadaj
òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo
oudri, e [udri] adjectif lisast od vlage (perilo)
ouralien, ne [-ljɛ̃, ɛn] adjectif uralski, od Urala
outlier [áutlaiə] samostalnik
kdor ali kar je na zunanji strani; kdor ne stanuje v mestu, kdor se vozi na delo od drugje
geologija z erozijo ločen sloj
outperform [autpəfɔ́:m] prehodni glagol
boljše delati od koga, prekositi v delu