Franja

r̀đa ž, tož. ȑđu, mn. ȑđe
1. rja: rđa jede gvožde; od -e razjedena posuda
2. žitna rđa bot. žitna rja
3. mjedena rđa zeleni volk
4. nadloga, nesreča: neimućna bijaše kuća njegova, siromašna moja, rđa nas je trla i jedne i druge
5. malopridnež, hudobnež: nisi u stanju da pronađdeš koja to rđa vezirski posao kvari

roasting [róustiŋ]

1. pridevnik
primeren za pečenje; ki (se) peče, praži
pogovorno zelo vroč, žgoč

roasting ears zeleni koruzni storži za praženje
roasting pig prašiček, odojek za pečenje

2. samostalnik
pečenje; praženje

rōspo m

1. zool. krastača:
rospo comune navadna krastača (Bufo bufo)
rospo cornuto (iguana) zeleni legvan (Iguana iguana)
rospo ostetrico (alite) porodničarka (Alytes obstetricus)
rospo scavatore nosarka (Rhinophrinus)
rospo smeraldino zelena krastača (Bufo viridis)
ingoiare un rospo pren. požreti neprijetnost, žalitev

2. ekst. slabš. grdavs, odljudnež

rumena samostalnik
1. neformalno (v prometu) ▸ sárgaVozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

2. (barva) ▸ sárga
Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.

sērpe f

1. zool. kača:
a serpe vijugasto, spiralno
serpe d'acqua (natrice) belouška (Natrix natrix)
serpe nasuto (driofide) zelena bičevnica, zeleni drvolaz (Dryophis mycterizans)
scaldare una serpe in seno pren. greti gada na prsih

2. pren. kača, zahrbtnež

silvan|ec moški spol (-ca …) der Silvaner (zeleni grüner)
muškatni silvanec Muskatsilvaner

silvanec samostalnik
1. vinogradništvo (vinska trta) ▸ szilváni

2. (vino) ▸ szilváni
Povezane iztočnice: muškatni silvanec, zeleni silvanec

Silvaner, der, silvanec (grüner zeleni)

slad moški spol (-a …) das Malz (gotovi Fertigmalz, sušeni Darrmalz, zeleni Grünmalz)
pivo iz pšeničnega slada das Weizenbier, Weißbier
priprava slada das Mälzen, die Malzbereitung
stolp za pripravo slada der Mälzturm
pripravljati/pridobivati slad mälzen

sršaj moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Streifenfarn (črni Schwarzer, severni Nördlicher, rjavi Brauner, zeleni Grüner, priostreni Spitzer, gnezdasti der Nestfarn, Seelosov Seelos' Streifenfarn)

système [sistɛm] masculin sistem; sestav, celotnost, sostav; red, sestava, notranji ustroj; načrtnost, notranji red, sistematika; ureditev, razvrstitev (po kakih načelih); géologie formacija; skupnost delov s podobno funkcijo; familier spretno sredstvo; marine vilice za vesla (pri čolnu)

système d'axes, de coordonnées (mathématiques) koordinatni sistem
système comptable, de clearing knjigovodski, obračunski sistem
système D (familier), système débrouille iznajdljivost
système décimal, métrique decimalni, metrski sistem
système économique, monétaire, politique, social gospodarski, denarni, politični, družbeni sistem
système électoral volilni sistem
système de l'enfant unique, de deux enfants sistem enega otroka, dveh otrok
système d'enseignement učni sistem
système montagneux gorski sistem
système de paiements par acomptes sistem plačevanja na obroke
système nerveux živčni sistem
système philosophique de Descartes Descartesov filozofski sistem
système progressif souple (optique) zeleni val
système de roulement pouk v izmenah, v turnusih
système solaire sončni sistem
(péjoratif) à bas le système! dol z režimom!
courir, porter, taper sur le système (figuré) iti na živce
contredire par système že od začetka, zaradi predsodkov pristransko ugovarjati

šaš moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Segge (beli Weiße Segge, bledi Bleiche Segge, bleščeči Glanz-Segge, bodičnati Igel-Segge, bolšji Floh-Segge, Buxbaumov Moor-Segge, črni Wiesen-Segge, črnikasti Schwarze Segge, čvrsti Polster-Segge, dlakavi Behaarte Segge, drobnocvetni Kleinblütige Segge, dvodomni Zweihäusige Segge, dvoredni Zweizeilige Segge, gorski Berg-Segge, gozdni Wald-Segge, Hostov Saum-Segge, kalužni Schlamm-Segge, klasasti Dichtährige Segge, kljunasti Schnabel-Segge, latasti Rispen-Segge, lisičjerepi Fuchs-Segge, malocvetni Armblütige Segge, mehurjasti Blasen-Segge, migalični Zittergras-Segge, mlahavi Entferntährige Segge, nenavadni Sonderbare Segge, nizki Erd-Segge, obalni Strand-Segge, oblastoplodni Draht-Segge, obloplodni Pillen-Segge, obrežni Ufer-Segge, ostnati Stachelspitzige Segge, ostri Scharfe Segge, ostroluski Sumpf-Segge, ozkoklasi Schlanke Segge, pikčastoplodni Punktierte Segge, podaljšani Verlängerte Segge, pomladanski Frühlings-Segge, polstenoplodni Filzige Segge, proseni Hirsen-Segge, rani Frühe Segge, razmaknjenoplodni Entferntährige Segge, resavski Heide-Segge, rjastorjavi Rostrote Segge, rumeni Gelbe Segge, rušnati Rasen-Segge, sajasti Ruß-Segge, sinjezeleni Blaugrüne Segge, sivkasti Graue Segge, srhki Torf-Segge, tankopecljati Haarstielige Segge, togi Steife Segge, upognjeni Krumme Segge, vednozeleni Immergrüne Segge, Horst-Segge, vejicati Behaarte Segge, zajčji Hasenfuß-Segge, zeleni Grüne Segge)

ščinkav|ec moški spol (-ca …) der Fink; živalstvo, zoologija družina: der Finkenvogel, rod: der Fink, -fink (navadni Buchfink, pinoža Bergfink)
jekleni ščinkavec der Stahlfink (dolgorepi die Stahlwitwe)
kubanski ščinkavec der Kubafink
mavrični ščinkavec der Papstfink
pisani ščinkavec der Farbfink
planinski ščinkavec der Schneefink (rjavi Brauner)
rižev ščinkavec der Reisfink
strnadji ščinkavec der Ammerfink (beloglavi Weißkopfammerfink, obrežni Uferammerfink, zeleni Grünammerfink)
trakasti ščinkavec der Bandfink
trstni ščinkavec der Schilffink (beloprsi Weißbrustschilffink, rjavoprsi Braunbrustschilffink)
zebrasti ščinkavec der Zebrafink
zlatoglavi ščinkavec der Samtkappenfink
žafranasti ščinkavec der Safranfink

škržat|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija die Kleinzikade, die Zwergzikade
zeleni škržatek die Grünzirpe

tēctiō -ōnis, f (tegere)

1. (po)kritje: foliorum Aug. zelena streha, zeleni krov, strešica iz listja.

2. dajanje, nalaganje, polaganje na kaj: limpidae lanae, mundarum lanarum Cael.

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

teloh [ê] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Nieswurz (zeleni Grüne Nieswurz, črni die Christrose, dišeči Wohlriechende Nieswurz, hostni Hecken-Nieswurz)

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

tráva (-e) f

1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba

2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde

troskav|ec [ó] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (zeleni jagodnjak) die Hügel-Erdbeere