Franja

loucher [luše] verbe transitif škiliti, krivo gledati; (familier)

loucher sur quelqu'un, quelque chose z zavistjo, s poželenjem gledati koga, kaj
faire loucher quelqu'un pritegovati nase poglede, zbujati zavist, poželenje, nezadovoljstvo pri kom

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

meraviglia f

1. začudenje, začudenost:
destare la meraviglia čuditi, zbujati začudenje
fare le meraviglie čuditi se
mi fa meraviglia čudi me
a meraviglia čudovito, odlično

2. čudo:
l'ottava meraviglia deseto čudo (tudi iron.);
dire meraviglie (di) hvaliti, poveličevati

3. bot.
erba meraviglia ščir (Amaranthus)

nevoščljívost envy; grudge

poklicna nevoščljívost professional envy, occupational jealousy
iz nevoščljívosti kaj napraviti to do something out of envy
pozelenel sem od nevoščljívosti I turned green with envy
zbuditi nevoščljívost pri kom to rouse someone's envy
bolje je zbujati nevoščljívost kot usmiljenje better be envied than pitied

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?

občudovánje admiration

z občudovánjem admiringly
vreden občudovánja admirable
zbujati občudovánje to arouse admiration
to zbuja občudovánje pri vseh that excites every one's admiration

občudovánje (-a) n ammirazione:
občudovanja vreden ammirevole
zbujati občudovanje destare ammirazione
pren. občudovanje samega sebe narcisismo

odbija|ti (-m) odbiti

1. abschlagen, wegschlagen

2. (odklanjati) abweisen, abstoßen; udarce, napad ipd.: abwehren, abwenden, tuje čete: zurückwerfen

3. svetlobo, žarke: reflektieren

4. (zbujati odpor) anwidern, anekeln, gegen sich einnehmen
|
ki odbija … -abweisend
(toploto [hitzeabweisend] Hitze abweisend)

odbi|ti¹ (-jem) odbijati

1. abstoßen, wegstoßen, zurückstoßen; figurativno napad, udarec: abwehren, abwenden; čete: zurückwerfen; svetlobo, žarke: reflektieren

2. (odstraniti) z udarcem: abschlagen, wegschlagen, z dletom: abstemmen

3. prošnjo: ausschlagen, (dati negativen odgovor) abschlägig bescheiden

4. (zbujati odpor) anekeln, gegen sich einnehmen

odpor² [ô] moški spol (-a …) der Widerwille, das Widerstreben, die Unlust, das Unlustgefühl; (gnus) der Abscheu, der Ekel; do človeka: die Abneigung
čutiti odpor do (etwas) verabscheuen, sich ekeln vor
zbujati odpor Abscheu/Ekel erregen, anekeln, anwidern, Widerwillen erregen
z odporom widerwillig, unwillig

odpòr résistance ženski spol , opposition ženski spol ; figurativno aversion ženski spol , répugnance ženski spol

brez odpora sans opposer (ali offrir) de résistance, sans résister
nuditi odpor opposer de la résistance à, résister à
zadeti na (hud) odpor se heurter à une (vive) résistance
zlomiti odpor briser la résistance, bousculer (ali surmonter, vaincre, forcer) une résistance
zagrizen, junaški odpor résistance acharnée, héroîque
odnehati brez odpora céder sans résistance
iti po poti najmanjšega odpora, slediti liniji najmanjšega odpora suivre la ligne (ali la voie) du moindre effort
čutiti, imeti odpor do koga ali kaj avoir de la répugnance (ali de l'aversion) pour quelqu'un ou quelque chose
zbujati odpor v nekom causer de la répugnance (ali de l'aversion) à quelqu'un

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

pietà f

1. usmiljenje; sočutje:
aver pietà di qcn. usmiliti se koga
far pietà zbujati usmiljenje
un compito che fa pietà naloga, da se bog usmili

2. relig. pobožnost; ekst. pieteta, spoštovanje

3. umet.
Pietà Pietà

pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

pitié! usmiljenje!
sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
c'est (une) pitié to je žalostno
ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
faire pitié zbujati usmiljenje
je le prends en pitié on se mi smili
sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh

pohújšanje scandal; offence; corruption of morals; cause for shame (ali disgust); indecency

zbujati pohújšanje to create (ali to raise) a scandal
povzročitev, povzročitelj (javnega) pohújšanja scandalization, scandalizer

pohújšanje scandale moški spol

povzročiti pohujšanje pri kom scandaliser quelqu'un, choquer quelqu'un, offusquer quelqu'un
zbujati pohujšanje causer (ali provoquer, entraîner) un scandale, faire scandale

pohújšanje (-a) n scandalo; depravazione:
zbujati pohujšanje dare scandalo, offendere il pudore (di qcn.)

pohújšanje escándalo m

zbujati pohujšanje causar escándalo

pomisl|ek moški spol (-ka …) das Bedenken, der Skrupel
pomislek vesti Gewissensbedenken
brez pomislka bedenkenlos, (brez pridržkov) rückhaltlos, unbesehen
izražati pomislke (seine) Bedenken anmelden
zbujati pomislke bedenklich stimmen

pozornost [ó] ženski spol (-i …)

1. (zanimanje, koncentracija) die Aufmerksamkeit
nakloniti pozornost komu/čemu (jemandem/einer Sache) Aufmerksamkeit schenken
posvečati pozornost komu/čemu (jemandem/einer Sache) seine Aufmerksamkeit schenken/widmen

2. (pazljivo spremljanje) das Augenmerk
glavna pozornost das Hauptaugenmerk
posvetiti pozornost čemu: sein Augenmerk auf (etwas) richten

3. ki jo izkazujemo: die Aufmerksamkeit (drobna kleine); (naklonjenost, ljubezen) do otroka, drugega človeka: die Zuwendung

4. ki jo kdo/kaj zbuja: das Aufsehen, die Aufmerksamkeit
obračati pozornost nase sich bemerkbar machen
pritegniti pozornost nekoga/čigavo (seine/meine) Aufmerksamkeit fesseln, (jemanden) hellhörig machen, (jemanden) aufmerken lassen, (jemandem) auffallen
zbujati pozornost Aufsehen erregen, Aufmerksamkeit erregen/fesseln/finden, auffallen, auffallend sein, splošno: von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ki zbuja pozornost [aufsehenerregend] Aufsehen erregend
biti v središču pozornosti im Rampenlicht stehen, im Mittelpunkt stehen

5.
posvečati (glavno) pozornost čemu: (imeti za posebno pomembno) Gewicht legen (auf), das Hauptgewicht legen (auf), (etwas) [großschreiben] groß schreiben