Franja

šírši (-a -e) adj.

1. komp. od širok più largo

2. vasto, lato; in senso largo:
v širšem smislu in senso lato
širša, ožja domovina la patria in senso largo e stretto

3. pren. (ki obsega sorazmerno dosti ljudi) vasto:
širši javnosti neznan umetnik un artista sconosciuto al vasto pubblico

Thēriclēs -is, m (Θηρικλῆς) Têrikles, korintski umetnik, izdelovalec najrazličnejših lesenih in glinenih posod: Plin. — Od tod adj. Thēriclīus 3 (Θηρίκλειος) terikléjski, po Têriklovi metodi (na Teriklov način, po Teriklovem postopku) izdelan, iz Teriklejeve roke prihajajoč: pocula Ci. (pitne posode iz črne gline s širokim dnom in dvema ročajema).

true¹ [tru:]

1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase

true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo

2. prislov
resnično; zares

to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti

3. samostalnik

the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno

Tychius -iī, m (Τυχίος) Tíhij, umetnik na področju usnjarstva, po rodu iz Bojotije, znan iz Homerja: O., Plin.

umétnica (-e) f glej umetnik | umetnica

uveljáviti to put into force (ali into effect), to carry into effect; to put forward; to bring into force

uveljáviti kaj to give effect to something; (izsiliti) to enforce
uveljáviti svojo pravico to assert one's (splošno) rights pl oziroma (določeno) right
uveljáviti svojo voljo to enforce one's will, to have one's way
uveljáviti se to make oneself valued, to make one's influence felt, to get on; to assert oneself (successfully); to push oneself forward; (umetnik) to win recognition
on se zna uveljáviti he knows how to make himself valued

vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

vsestránski (-a -o) adj.

1. onnidirezionale

2. generale, totale; multiforme, versatile:
vsestranski razvoj sviluppo generale
vsestranski umetnik un artista versatile

3. multiuso:
vsestranska naprava attrezzatura multiuso

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir

1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.

2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.

3. zdravnik: Cels.

4. umetnik cizeler (caelator): Plin.

5. retor iz Klazomen: Q.

žongler samostalnik
1. (umetnik metanja predmetov) ▸ zsonglőr
2. (o spretnem ravnanju) ▸ zsonglőr"Pri nas v Avstraliji rečemo birokratom žonglerji s papirji," pravi Kurt. ▸ „Mi Ausztráliában papírzsonglőrnek nevezzük a bürokratákat" – mondja Kurt.
Slovenski filozof Slavoj Žižek, ki ga mediji imenujejo za enega od najbolj vznemirljivih žonglerjev z idejami sedanjega časa. ▸ Slavoj Žižek szlovén filozófus, aki a média szerint jelenkorunk eszméivel a legizgalmasabban zsonglőrködők egyike.

δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.

Θεό-δωρος, ὁ 1. Teleklov sin, umetnik z otoka Sama (okr. 600 pr. Kr.). 2. matematik iz Kirene.

κλυτο-εργός 2 (ἔργον) ep. slaven umetnik.

κλυτο-τέχνης, ου, ὁ ep. slaven umetnik.

ὁπλῑτικός 3 ki se tiče hoplita, hoplitski, φάλαγξ pehota legije; subst. τὸ ὁπλιτικόν hopliti, ἡ ὁπλιτική borilna umetnost hoplitov, τὰ ὁπλιτικά ἐπιτηδεύων umetnik v borjenju (mečevanju).

σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.

τέκτων, ονος, ὁ [Et. kor. tek'th-, lat. texō, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, roženinar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik κακῶν.

τεχνῑ́της, ου, ὁ (τέχνη) 1. a) umetnik, veščak, strokovnjak; b) rokodelec, izdelovatelj, obrtnik. 2. slepar, spletkar.