Franja

gon [ô] moški spol (-a …) der Trieb, -trieb (po oblasti Machttrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, po samoohranitvi der Erhaltungstrieb, spolni Geschlechtstrieb, življenjski Lebenstrieb)
| ➞ → nagon

gòn (gôna) m knjiž.

1. (nagon) istinto, impulso; pren. movente:
spolni gon istinto sessuale

2. appetito (carnale); brama:
gon za slavo brama di gloria

heteroseksualec samostalnik
(o spolni usmerjenosti) ▸ heteroszexuális
Številni heteroseksualci promovirajo strpnost do ljudi vseh spolnih usmeritev. ▸ Sok heteroszexuális támogatja a toleranciát minden szexuális irányultságú emberrel szemben.

hormon [ó] moški spol (-a …) das Hormon, -hormon (hipofize Hypophysenhormon, nadledvične žleze Nebennierenhormon, ovarijski Ovarialhormon, rastlinski Pflanzenhormon, rastni Wachstumshormon, spolni Geschlechtshormon, Sexualhormon, ščitnični Schilddrüsenhormon)
pomanjkanje hormona/hormonov der Hormonmangel

hormon samostalnik
ponavadi v množini (aktivna snov) ▸ hormonPovezane iztočnice: hormon rasti, hormon sreče, hormon stresa, moški hormon, nosečniški hormon, nosečnostni hormon, rastni hormon, spolni hormon, stresni hormon, ženski hormon

hrenovka samostalnik
1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsliZadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
Povezane iztočnice: hrenovka v testu

2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.

instinct [ɛ̃stɛ̃] masculin nagon, instinkt

d'instinct, par instinct nagonsko, spontano
instinct de la conservation samoohranitveni nagon
instinct divinateur dar vedeževanja
instinct grégaire čredni nagon
instinct sexuel spolni nagon
instinct infaillible nezmotljiv instinkt
avoir l'instinct des affaires imeti čut za poslovne zadeve
pressentir par instinct un danger nagonsko slutiti nevarnost

instínkt instinct moški spol

po instinktu par instinct, d'instinct
instinkt samoohranitve instinct de conservation
spolni instinkt instinct sexuel

instínkt instinto m

po instinktu por instinto
samohranitveni (spolni) instinkt instinto de conservación (sexual)

instinto moški spol nagon, instinkt

instinto de conservación nagon ohranitve
instinto genésico spolni nagon
por instinto nagonsko
malos instintos slaba nagnjenja

intime [ɛ̃tim] adjectif notranji, intimen, najgloblji; tesno povezan, bližnji, zaupen, prisrčen, iskren, prijateljski; ki se tiče najožiega kroga; masculin zaupen prijatelj, intimus

ami masculin intime zaupen, zelo dober prijatelj
conseiller masculin intime tajni svetnik
conviction féminin, connaissance féminin intime globoko prepričanje, poznavanje
dîner masculin intime intimna večerja, večerja v najožjem krogu (domačih, prijateljev)
journal masculin intime intimen, tajen dnevnik
rapports masculin pluriel, relations féminin pluriel intimes intimni odnosi, spolni odnosi
vie féminin intime intimno, zasebno, osebno življenje
les intimes du président zelo dobri, zaupni predsednikovi prijatelji
nous serons entre intimes bomo intimna, zaključena družba (ožjih prijateljev)

izljúbiti ìzljūbīm
1. vse po vrsti poljubiti: ona je izljubila svoju djecu
2. izpoljubljati: usne ću tvoje do krvi izljubiti
3. tek izljubljena žena žena, ki je pravkar doživela spolni akt

izprijen|ec moški spol (-ca …) der Liederjan, der Strolch; ein übler Patron
spolni izprijenec der Sittenstrolch

jajčnik samostalnik
1. ponavadi v množini (spolni organ) ▸ petefészekVse od pubertete naprej dozori v jajčniku približno enkrat na mesec jajčece. ▸ A serdülőkortól kezdve körülbelül havonta egyszer a petefészekben petesejt érik meg.

2. (jed) ▸ tojásrántotta, omlett
Pečen jajčnik ohladimo, zvrnemo iz pekača in ga narežemo na kocke. ▸ A megsült rántottát hűlni hagyjuk, kiborítjuk a serpenyőből és kockákra vágjuk.

klitoris samostalnik
anatomija (ženski spolni organ) ▸ klitorisz, csiklóSopomenke: ščegetavček

kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényesMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.

2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlósDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott.

kromosom [ó] moški spol (-a …) biologija das Chromosom (spolni Geschlechtschromosom, X X-Chromosom, Y Y-Chromosom)
število kromosomov die Chromosomenzahl

ljubimkati glagol
1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavarNočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

môški d'homme, masculin, mâle, viril, énergique ; (mož, moška oseba) homme moški spol

mlad moški jeune homme moški spol
stranišče za moške (W.C. moški spol množine pour) hommes
moška doba âge moški spol adulte (ali viril), virilité ženski spol, force ženski spol de l'âge
moška rima rime ženski spol masculine
moški spol sexe moški spol masculin, gramatikalno genre moški spol masculin
moški spolni ud, moško spolovilo membre viril, verge ženski spol, pénis moški spol